Strokovno se 'bolezni poljubljanja', ki se prenaša s slino, reče infekcijska mononukleoza. Gre za dokaj pogosto bolezen, ki jo do 50. leta starosti preboli kar devet od desetih ljudi in ki jo povzroča Epstein-Barrov virus. Ta napade bela krvna telesa, levkocite, ki organizem branijo pred okužbami. Ko se okužimo z Epstein-Barrovim virusom, traja po navadi več tednov, da razvijemo simptome, ki pa zelo spominjajo na bakterijsko angino. Prvi znaki infekcijske mononukleoze so namreč naslednji:

– visoka telesna temperatura in znojenje;

– boleče žrelo in oteženo požiranje;

– zatekli nebnici, na katerih se lahko nabirajo tudi sivo-bele obloge;

– povečane in na dotik občutljive bezgavke na vratu, pod pazduhami in v dimljah;

– bolečine v mišicah in sklepih;

– povečana vranica in napet trebuh;

– izpuščaji;

– glavoboli;

– utrujenost;

– pomanjkanje apetita in posledično izgubljanje teže.

Kako poteka zdravljenje?

Ali bolnik boleha za infekcijsko mononukleozo, zdravnik ugotavlja ne le s pomočjo opisanih simptomov, ampak tudi prek spremljanja krvne slike ter testa, ki kaže povečano število protiteles proti Epstein-Barrovem virusu. Če pacient res boleha za infekcijsko mononukleozo, ga zdravnik ne zdravi s kakšnimi posebnimi zdravili, na primer z antibiotiki, ampak se simptome bolezni lajša s preprostimi ukrepi:

– bolnik mora mirovati, kajti v primeru telesne aktivnosti lahko zaradi bolezni povečana vranica poči, posledica tega pa so hude notranje krvavitve, ki so lahko za pacienta smrtno nevarne;

– bolnik mora tudi piti zadosti tekočine;

– za zniževanje vročine mora jesti kakšna zdravila, ki znižujejo povišano telesno temperaturo in ki po možnosti lajšajo tudi bolečine;

– pacient z mononukleozo se mora seveda izogibati poljubljanju, otroške igrače, ki jih malček z mononukleozo nosi v usta, pa morajo starši redno čistiti, saj se virus prenaša s slino;

– prostor, v katerem se zadržuje bolnik, je treba redno zračiti.

Včasih pa bolezen spremlja tudi bakterijska okužba mandljev in požiralnika. V tem primeru pa bo zdravnik za pacienta odredil tudi ustrezno antibiotično zdravljenje.

Možni so tudi resni zapleti ...

V večini primerov infekcijska mononukleoza mine brez dodatnih težav in nevarnosti. Včasih pa se pri prebolevanju bolezni vendarle tudi zaplete – med najpogostejšimi zapleti so že omenjene bakterijske okužbe mandljev in požiralnika, nekoliko redkeje pa se kot zaplet mononukleoze pojavljajo težave z živčnim sistemom, dihali ali celo srcem ter poškodba vranice (lahko poči), ki je posledica večjih telesnih naporov. A če je bolezen pravočasno odkrita in zdravljena ter če pacient upošteva navodila zdravnika, se načeloma zapletom izogne in bolezen premaga brez težav.