Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa. Dokazano je, da znižanje holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20%. Zato je pomembno, da vsak posameznik sprejme odločitev za skrb za svoje zdravje tudi tako, da zaupa svojemu zdravniku in redno jemlje predpisana zdravila. Zdravnik namreč bolnika pozna, spremlja njegovo zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so zanj optimalna in zakaj se je odločil zanje.

''Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe, čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo,'' pove primarij Matija Cevc, dr. med, iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni, UKC Ljubljana. Profesor dr. Aleš Blinc, dr. med. pa doda: ''Holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem »sistemu« pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt. Premočrtno razmišljanje “manj holesterola v hrani” = “manj holesterola v krvi” = “manj infarktov” se je izkazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledično na srčno-žilno zdravje.''

Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Poleg tega pa se bolnikom zastavlja še vrsto drugih vprašanj. V takšnih trenutkih potrebuje sogovornika, ki mu zaupa in z njim lahko poišče ustrezne odgovore. Predvsem pa je pomembno, da zaupa stroki in se nanjo tudi obrne. Nosilec zdravljenja je zdravnik, ki deluje v timu, katerega zelo pomemben član je medicinska sestra, ki v okviru različnih ravni zdravstvene dejavnosti aktivno sodeluje v procesu zdravljenja in ima zelo pomembno vlogo na področju promocije zdravja in zdravstveno-vzgojnega svetovanja. Zato je velikokrat prav ona pomemben sogovornik pri vprašanjih povezanih s pravilnim in rednim jemanjem predpisanih zdravil, možnih stranskih učinkih pri tem, z zdravo prehrano, ustrezno fizično aktivnostjo in kako čim bolj kakovostno živeti z boleznijo. Medicinska sestra prevzema aktivno vlogo pri zdravstveno-vzgojnem svetovanju o nefarmakoloških ukrepih kot podpori zdravljenju.

Medicinska sestra Tanja Žontar, dipl. m. s., pojasni: ''Zavedamo se, da je na področju srčno-žilnih obolenj preventiva zelo pomembna in bi z njo lahko preprečili številne srčno-žilne bolezni in njihove zaplete. Zato vidimo veliko vlogo v Zdravstveno-vzgojnih centrih, katerih namen je spodbuditi prebivalce, da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Prav tako so velika pridobitev referenčne ambulante družinske medicine. Zato menimo, da bi bilo nujno dati večji pomen svetovanju in spremljanju bolnikov s strani medicinske sestre, ki ima za to tudi potrebno znanje. Zavedati se moramo, da bo le dobro poučen in ozaveščen bolnik poznal in razumel cilje zdravljenja, sprejel svojo bolezen in znal z njo čim bolj kakovostno živeti ter bo pravočasno poiskal ustrezno pomoč v primeru poslabšanja bolezni.''

Ko »udari težka diagnoza« postane življenje zelo drugačno. Informacija o kronični bolezni bolnika pogosto psihično obremeni, lahko se pojavi strah, poslabša se razpoloženje. Bolezen od bolnika in njegovih družinskih članov pogosto zahteva veliko spremembo življenjskih navad, zaradi česar lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom, zato doživljajo nemoč. Razpoloženje bolnikov se lahko poslabša tudi zaradi občutkov krivde, če niso upoštevali zdravnikovih navodil ali pa so opustili zdrav način življenja. Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater pri tem poudarja: ''Miokardni infarkt je zelo resen zdravstveni zaplet, ki prej aktivnega – uspešnega človeka v trenutku sooči z njegovo ranljivostjo in minljivostjo, ter ga prestraši. Po soočenju s hudo boleznijo se pri pacientu zvrsti cela paleta čustev:

• Zanikanje in oklevanje ob nastopu infarkta,
• anksioznost prve ure in dni po infarktu,
• kratko obdobje evforije,
• ponoven zagon anksioznosti in lahko že prvi znaki,
• depresije v subakutnem obdobju,
• razvoj kroničnih psihičnih motenj v kasnejšem obdobju rehabilitacije.

20-30% pacientov v prvem letu po MI potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje.
Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki je sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi), je za dosego psihične rehabilitacije, pomembna čimprejšnja psihoterapevtska in/ali medikamentozna obravnava.''

Holesterol merijo tudi v Posvetovalnici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani in na ob številnih akcijah po Sloveniji. Več informacij lahko dobite na www.zasrce.si.