Pripoveduje, kako so bile ponoči bolečine tako hude, da ni mogla spati. "Potem pa sem bila utrujena ves dan. In tako je bilo leta in leta. Nočne bolečine in dnevi, ki so bili zaradi tega slabi." Ko bi se zjutraj zbudila, pa bi le stežka prižgala luč ali dvignila roleto. Otroka sta jo potrebovala, a ona ni bila samo grozno utrujena, zaradi okorelih in bolečih sklepov je nekatere gibe delala le stežka. Naenkrat je bilo težko opraviti najosnovnejša življenjska dela.

Ista bolezen kot psoriaza

Pri psoriatičnem artritisu gre za isto vnetno bolezen, kot je psoriaza. Le da vnetje prizadene sklepe, ki postanejo togi in bolijo. Zgodi se, ker imunski sistem ne deluje, kot bi moral. To je genetsko pogojeno in najpogosteje ljudje zbolijo med tridesetim in petinpetdesetim letom. Torej, ko bi morali biti ravno najbolj polni energije. Genetsko predispozicijo sproži sprožilni dejavnik, kot je določena poškodba ali okužba, razlaga specialist revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revm.

Psoriatični artritis razvije 30 odstotkov bolnikov, ki imajo psoriazo (bolezen, ki je najbolj znana po posledicah, ki jih vnetja povzročijo na koži). Pri kar 70 odstotkih bolnikov s psoriatičnim artritisom se najprej pojavi psoriaza. A ko je kožnih sprememb malo oziroma so na mestih, kjer se jih ne vidi (denimo v sluhovodu), je postavljanje pravilne diagnoze lahko težko. Kot pri Jani se lahko bolezen pojavi tudi samostojno in takrat jo zdravniki ravno tako pogosto zamešajo s katero drugo obliko revmatske bolezni. To lahko vodi v napačno zdravljenje. Da bi se zaustavilo napredovanje bolezni, je ključno ravno čim prej postaviti pravilno diagnozo in začeti primerno zdravljenje. S tem se prepreči nepovratne okvare sklepov, tudi invalidnost.

Včasih je bil psoriatični artritis precej neprijetna diagnoza. Ravno v obdobju, ko je življenje običajno najpolnejše, so bolnike čakala leta bolniškega staleža in morda celo predčasna upokojitev. Zadnja leta je drugače. "S temi zdravili, ki jih imamo sedaj na voljo, bolnike praktično vrnemo v normalno družinsko in delovno okolje," pove zdravnik. "Na voljo imamo številna zdravila. Zdravljenje začnemo s klasičnimi protivnetnimi zdravili, ki so že dolgo na tržišču. Pri bolnikih, ki imajo intenzivnejše spremembe na sklepih, uporabimo sintezno zdravilo, običajno metotreksat. In če to zdravilo ne pomaga, so v Sloveniji na voljo tudi vsa najsodobnejša zdravila, kot so biološka zdravila, pa tudi tarčna sintezna zdravila, kot je na primer apremilast."

Nova zdravila so življenje spremenila tudi Jani. Pekel je trajal pet let. "Nato pa sem dobila biološka zdravila in se je kar čez noč spremenilo," pravi. Spet je lahko živela normalno. "Vse se je začelo spet odvijati tako, kot se je včasih. Tista leta, ki so bila tako nemogoča, so bila pozabljena." Najbolj je bila vesela, da je lahko začela hoditi na sprehode in celo v hribe. A po osmih letih je zdravilo nehalo delovati, kar ni neobičajno. Vsem bolnikom tudi ne pomaga isto zdravilo in vedno je treba iskati pravo. Zato sta z zdravnikom našla novo in spet je bilo bolje. "Par mesecev sem bila brez, potem pa je bilo tako, da sem en dan dobila injekcijo in drug dan sem bila spet kot nov človek," opisuje.

Psoriatični artritis sicer ni ozdravljiv. Z zdravili je mogoče simptome le zelo učinkovito umirjati. Zato je pomembno, da bolnik ne preneha z zdravljenjem niti, ko se počuti odlično, poudarja revmatolog. "Ko se bolezen umiri, veliko ljudi preneha z zdravljenjem in potem bolezen znova izbruhne."

Pomagate si lahko z vajami Ane Klašnje

Poleg zdravil bolnikom zelo pomaga tudi razmigavanje sklepov. Ti so še posebej okoreli in boleči ponoči in zjutraj. "Ko se dlje časa ne gibamo, je namreč v sklepih več vnetnih dejavnikov," razlaga zdravnik. "Ko bolniki te razgibajo, pa jih krvni obtok odplavi po telesu, njihova koncentracija se zniža in bolečina v sklepu je manjša." Zaradi tega bolnike tudi najbolj boli ponoči in zjutraj, nato pa bolečina izzveni. Zjutraj jih muči tudi tako imenovana jutranja okorelost, ki po navadi traja več kot eno uro.