Kronični kašelj povzročijo lahko zunanja dražila, ki dražijo dihalne poti. Med najpogostejše povzročitelje tako spadajo cigaretni dim, prah, onesnaženost zraka, dlaka domačih ljubljenčkov, industrijske kemikalije ter nizka vlažnost zraka. Poleg zunanjih dražil pa kronični kašelj povzročajo tudi nekatera bolezenska stanja, med katerimi so pogostejša astma, gastroezofagealni refluks, emfizem pljuč in kronični bronhitis, redkejša pa rak, sarkoidoza, obolenja pljučnega tkiva in obolenja srca.

Simptomi kašlja

Čeprav so simptomi kašlja več kot očitni, pa lahko glede na simptome, ki se pojavljajo ob njem, natančno določimo, za katero vrsto kašlja gre, akutnega ali kroničnega, in posledica katere bolezni je.

Simptomi, ki kažejo na infekcijski vzrok kašlja:

- vročina

- mrzlica

- bolečina v mišicah in sklepih

- razbolelo grlo

- slabost in/ali bruhanje

- bolečina v sinusih

- izcedek iz nosu

- nočno potenje

Za katero vrsto kroničnega kašlja gre, je včasih zelo težko odkriti, tudi zdravnikom, saj se simptomi in znaki vzročne bolezni pogosto prepletajo. Če je kašelj posledica zunanjih dražil, se bo ob izpostavljenosti povzročitelju poslabšal, če gre za alergijo, pa ob uporabi zdravil izboljšal. Prav tako bi se moral kašelj, ki je posledica kajenja, izboljšati ob prenehanju.

Če imate katero od kroničnih bolezni, kot so na primer astma, emfizem pljuč ali kronični bronhitis, bo vaš kašelj najverjetneje trdovraten ali pa se bo poslabšal ob določenih aktivnostih. Pri kroničnih boleznih je lahko prisoten tudi izbljuvek, velikokrat pa se kašelj izboljša ob uporabi inhalatorja ali jemanju oralnih steroidnih zdravil.

Če je kašelj posledica okužbe sinusov ali imate kronični izcedek iz nosu, se bo vaš kašelj poslabšal ob izbruhu bolezni in izboljšal, ko boste bolezen (na primer vnetje sinusov) odpravili. Kašelj pa je lahko povezan tudi z uporabo določenih zdravil, na primer ACE inhibitorjev ali pa z gastroezofagealnim refluksom. V primeru slednjega se bo kašelj poslabšal med dnevom ali pa, ko boste ležali na hrbtu.

Kašelj pa je lahko tudi opozorilni znak neodkrite rakave bolezni. V primeru pljučnega raka bo vaš kašelj najverjetneje krvav, pojavili pa se bodo verjetno tudi pridruženi simptomi, kot so izguba apetita, utrujenost, nepojasnjena izguba telesne teže, težave pri požiranju trde ali tekoče hrane.

Zdravniško pomoč poiščite, če …

- kašelj spremljata vročina in močnejši izbljuvek;

- se kašelj ne izboljša tudi, ko odpravite ali zmanjšate simptome primarne bolezni;

- se kašelj začne spreminjati (se okrepi, poveča izločanje sluzi …);

- imate krvav kašelj;

- kašelj vpliva na vaše vsakdanje življenje – dnevne aktivnosti ali spanec;

- vam primanjkuje sape ali težko dihate – v tem primeru obiščite zdravnika TAKOJ!

Ko obiščete zdravnika, pazite, da mu boste podrobno opisali svoje težave, saj je diagnoza v primeru kašlja velikokrat postavljena prav na podlagi vaših informacij. Zapisujte si torej, koliko časa že kašljate, kako močan je kašelj, ali ste v njem opazili kri, kdaj se vam pojavi, kdaj izgine, poslabša, izboljša in v katerem delu dneva je najmočnejši.

Kako si lahko pomagate sami?

Akutni kašelj lahko običajno odpravite tako, da odpravite vzročno bolezen. Simptome prehlada lahko tako lajšate z zdravili, ki jih dobite v lekarni tudi brez recepta, kašelj, ki je posledica alergije, pa lahko odpravite z zdravili, ki jih jemljete za lajšanje simptomov alergije. Vsekakor pa se pred kakršnim koli domačim zdravljenjem posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, ki bo znal povedati, ali je vaš kašelj posledica akutne bolezni ali kronične in bo znal najbolje odrediti režim zdravljenja.