Pred odhodom na pot najprej preverite naslednje:

- Potrebno zdravstveno zavarovanje
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na svojih spletnih straneh (www.zzzs.si) objavil zloženko »Kaj je dobro vedeti o zdravstvenem zavarovanju, preden se odpravim na pot«.

- Splošne zdravstvene podatke o destinaciji
Te najdete na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si), Svetovne zdravstvene organizacije (http://www.who.int/en/) in Evropskega centra za nadzor bolezni (http://ecdc.europa.eu/).

- Prepričajte se o cepljenjih in zaščiti z zdravili
Največ teh podatkov je dostopnih na spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana http://www.zdravinapot.net/.

- Seznam potrebnih dokumentov, potrdil, zdravil in telefonskih številk

Na poti smo veliko bolj kot v domačem okolju izpostavljeni nalezljivim boleznim ter drugim zdravstvenim tveganjem. Delno se lahko pred nalezljivimi boleznimi zavarujemo s preventivnim celjenjem ali v primeru malarije z jemanjem zdravil. Poudariti velja, da se je treba pravočasno cepiti, da je zaščita zagotovljena!

Najpogostejše bolezni na dopustu

1. Črevesne nalezljive bolezni

Med boleznimi so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, med katerimi prednjači potovalna driska. Druge so hepatitis A, tifus, kolera in otroška paraliza. Vse se pojavljajo v krajih z izrazito nizkim higienskim standardom. Za potovalno drisko zboli najmanj 20 % popotnikov.

Povzroči jo lahko že spremenjen način prehrane, sicer pa so povzročitelji virusi, bakterije, zajedavci in glivice. Neposreden krivec za okužbo je kontaminirana hrana ali voda, lahko pa tudi ribe ali školjke. Pri preprečevanju okužbe so najuspešnejši splošni higienski ukrepi (umivanje rok!) ter uživanje ustekleničene vode in skrbna izbira hrane.

Če zbolimo, si lahko pomagamo z medicinskim ogljem in skrbimo za nadomeščanje tekočine, v nekaterih primerih je potrebno zdravljenje z antibiotikom. Po potrebi poiščemo zdravniško pomoč.

2. Bolezni, ki jih prenašajo insekti

Bolezni, ki jih prenašajo insekti, so malarija, hemoragijske mrzlice (rumena mrzlica, denga …) in druge. Prenašajo jih komarji, mušice, glodavci. Zaenkrat je možno preventivno cepljenje prosti rumeni mrzlici ter zaščita z zdravili proti malariji. Nujna je zaščita z repelenti, ki naj vsebujejo najmanj 30 % DEET ter vsi ostali ukrepi (npr. zaščitne mreže).

3. Bolezni, ki se prenašajo z ugrizi živali

Z ugrizom živali se prenaša steklina, zato se nikar ne približujte potepuškim ali divjim živalim! Za ljudi, ki se bodo dalj časa zadrževali na območju večje ogroženosti, je priporočljivo preventivno cepljenje. Med nevarne sodijo tudi piki kač, kjer je nujno potrebno poiskati pomoč. Vsako rano je treba dobro očistiti in nato primerno oskrbeti.

4. Kapljične nalezljive bolezni

Kapljične nalezljive bolezni so tiste, ki se prenašajo med ljudmi po zraku s kapljicami zaradi kašlja, kihanja ali govora. Med temi obolenji so meningokokni meningitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Tuberkuloza je naslednja nevarna bolezen, ki se prenaša kapljično. Zanimivo je, da število obolelih v zadnjih desetih letih narašča. Veliko medijskega prostora ter skrbi odgovornim za zdravstveno politiko je povzročila bolezen, ki smo jo nerodno poimenovali prašičja gripa. Povzročitelj je virus gripe tipa A. Tip A je tudi virus, ki povzroča ptičjo gripo. Zaščita pred okužbo je higiena, izogibanje zaprtih prostorov, kjer so oboleli in dobra odpornost. Zdravilo se uporablja za zdravljenje in NE za preprečevanje bolezni.

5. Bolezni, ki se prenašajo s stikom preko kože

Bolezni, ki se prenašajo s stikom preko kože, lahko z ustrezno higieno preprečimo. Mednje sodijo garje, bakterijske in glivične okužbe.

6. Bolezni, ki se prenašajo s krvjo in spolnimi odnosi

Bolezni, ki se prenašajo s krvjo in spolnimi odnosi, so razširjene po celem svetu. Med spolno prenosljive bolezni spadajo sifilis, gonoreja, kalmidijska okužba, humani papiloma virus (HPV). S spolnimi odnosi ali z okuženo krvjo se prenašajo HIV/AIDS, hepatits B in C in ebola virus. Samozaščitno vedenje je osnovna zaščita pred okužbo. Pomeni upoštevanje načel varne spolnosti, uporabo sterilnih igel in brizg (akupunktura, piersing, droge), uporaba lastnega pribora za higieno (britvice, zobne ščetke). Zelo priporočljivo je cepljenje proti hepatitisu B, saj se bolezen prenaša z okuženo krvjo.

7. Višinska bolezen

Ta je posledica prehitrega vzpona na višine, na katere naše telo ni prilagojeno – to je nad 2500 metrov. Z višino namreč pada vsebnost kisika v zraku. Znaki, kot so slabost, bruhanje, vrtoglavica, težave s koncentracijo, so opozorilo, da je treba vzpon prekiniti. V nasprotnem primeru postanejo težave resne in smrtno nevarne. Višinsko bolezen preprečimo s počasnim in organizmu prilagojenim vzponom, uživanjem tekočine, hrana naj bo bogata z ogljikovimi hidrati. Nikar ne uživajte alkohola.

8. Morska bolezen

Na morju nas lahko neprijetno preseneti morska bolezen, ki se pokaže najprej s splošnim slabim počutjem, zehanjem in nato slabostjo in bruhanjem. Po 2, 3 dneh na morju se telo običajno prilagodi. V tem času je pomembno nadomeščanje tekočine. Obstaja pa tudi zdravilo, ki preprečuje morsko bolezen.

Sicer pa je potrebna previdnost tudi po vrnitvi s potovanja. Mnoge bolezni se namreč lahko pojavijo, ko ste že doma, med njimi tudi gripa.

Prvih sedem dni po potovanju tako pozorno spremljajte svoje zdravstveno stanje in ob pojavu slabega počutja, vročine, prehladnih znakov, bolečin v žrelu, kašlja in bolečin v mišicah pokličite ali obiščite svojega zdravnika.