13-letni Lalit Patidar iz vasi Ratlam v Indiji je sicer povsem običajen deček in njegova želja je, da bi lahko bil policist, ko bo velik, da bo ''lovil tatove in kriminalce', pravi. A njegov zunanji videz je vse prej kot običajen. Deček se spopada z volkodlakovim sindromom, zaradi česar je po obrazu poraščen z dlakami. Ljudje v njegovi vasi ga poznajo od majhnega in se ga ne bojijo, med svojimi vrstniki je celo zelo priljubljen in ga imajo radi. A ko zapusti svojo vas in odide v mesto, so ljudje šokirani nad njegovim videzom in ga zmerjajo, češ da je opica.
''Včasih si želim, da bi bil tak kot drugi otroci, a glede tega ne morem veliko narediti. Sam sem se navadil na svojo podobo in se večinoma dobro počutim v svoji koži,'' je povedal za lokalne medije. Njegova mati, 42-letna Parvatibai, pa je dodala, da je dolgo časa molila in prosila, da bi dobila sina, saj ima šest otrok, od tega pet deklic. ''Po petih hčerah smo veliko molili v templjih, da bi imeli še sina. Naše molitve so bile uslišane in dobili smo Laita. Malo je drugačen, a zame še vedno izjemno poseben, saj se je rodil po tako veliko molitvah.''
O tem, kako se je soočila z dejstvom, da se je rodil z volkodlakovim sindromom, je povedala: ''Že prve pol ure po tem, ko se je Lait rodil, sem bila presenečena, ko sem videla, da je njegovo telo poraščeno z veliko dlakami. Takoj sem prosila lokalnega pediatra, če ga lahko pregleda. Ko ga je pregledal, je dejal, da ne gre za nič resnega, da se spopada le z odvečnimi dlakami in da ni zdravila za to.''
Imel je prav, danes še ne poznamo zdravila za njegovo stanje, zato se je morala družina sprijazniti z Lalitovo nenavadno zunanjo podobo. Njegove dlake mu včasih delajo težave pri dihanju, a sicer za zdaj nima večjih težav. Čeprav so njegovo zunanjo podobo sprejeli njegovi starši, bližnji, prijatelji in sovaščani, je včasih tarča zlobnih jezikov neznancev.
''Včasih, ko grem ven v mesto, ljudje pridejo do mene in strmijo vame. Nekateri mi rečejo, da sem opica. Bili so tudi časi, ko so otroci metali kamenje vame in me zmerjali, a moja družina in prijatelji so me vedno rešili in me branili pred takimi incidenti.'' Čeprav se zaveda, da je drugačen, si večkrat želi, da bi se lahko igral z vsemi, tudi tistimi, ki se ga bojijo. ''Včasih si želim, da bi lahko šel na nekakšno operacijo ali kakšen poseg, s katerim bi se znebil odvečnih dlak, saj bi rad bil prijatelj z vsemi. Ne želim si, da se otroci bojijo igrati z mano.''
A tako, kot je pogosto tudi drugje v življenju, tudi v tem primeru videz vara. Ljudje se ga bojijo povsem brez razloga. Kot pravi njegova učiteljica Babulal Makwana, se je to kmalu pokazalo tudi v šoli, kjer so se ga sprva bali, nato pa odkrili, da je bil strah povsem odveč. Pohvalila pa ga je, da je izjemen v športu. ''Sprva, ko je prišel v šolo, so se ga vsi prestrašili, a sedaj so se ga navadili in nihče se do njega ne obnaša drugače kot do drugih,'' pojasni.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV