''Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni,'' pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). 

Klopni meningoencefalitis je mogoče najti v delih regije, ki se razteza od zahodne in severne Evrope do severne in vzhodne Azije. Klopi, ki širijo virus KME, so najbolj aktivni v toplejših mesecih (od aprila do novembra). Ljudje, ki preživijo čas na prostem v gozdovih ali blizu njih, so najbolj izpostavljeni tveganju, da jih ugrizne klop, okužen z virusom.

Virus klopnega encefalitisa (KME) se najpogosteje prenese na ljudi z ugrizom okuženega klopa. Klopi, ki širijo virus, živijo v gozdovih ali blizu gozdov v delih Evrope in Azije. Najboljši način za preprečevanje KME je, da se zaščitite pred ugrizi klopov. Uporabite repelent proti insektom in obdelajte oblačila in opremo z 0,5 odstotka permetrina. Med in po aktivnostih na prostem preglejte svoje telo in oblačila zaradi klopov.

Simptomi, diagnoza in zdravljenje

Veliko ljudi, okuženih z virusom klopnega encefalitisa (KME), nima simptomov. Pri ljudeh s simptomi je čas od ugriza klopa do občutka slabosti (inkubacijska doba) običajno približno sedem do 14 dni, vendar lahko traja od približno štiri do 28 dni.

Pogosto se pojavi huda bolezen, vključno z okužbo možganov (encefalitis) ali membran okoli možganov in hrbtenjače (meningitis).

Začetni simptomi lahko vključujejo vročino, glavobol, bruhanje in šibkost.

Nekaj dni pozneje se lahko razvijejo hudi simptomi, vključno z zmedenostjo, izgubo koordinacije, s težavami pri govoru, šibkostjo rok ali nog in z epileptičnimi napadi.

Včasih začetni simptomi trajajo nekaj dni in popolnoma izginejo, nato pa se približno teden dni kasneje razvijejo resnejši simptomi (znani kot dvofazna bolezen).

''Približno tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno, prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne,'' je zapisano na spletnih straneh NIJZ, kjer dodajajo: 

''Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in z bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze ...). Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 do dva odstotka.''

Zdravljenje

Zdravila za zdravljenje okužbe z virusom KME ni. Vendar je na voljo cepivo za preprečevanje okužbe.

Počitek, tekočina in zdravila proti bolečinam brez recepta lahko ublažijo nekatere simptome.

Ljudje s hudo boleznijo morajo biti pogosto hospitalizirani, da bi dobili podporo za dihanje, hidracijo ali zmanjšanje otekanja možganov.

''Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije,'' pravijo na NIJZ.

Žarišča 

''V Evropi so poleg Slovenije države z naravnimi žarišči KME še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske in nekatere skandinavske države, pojavljajo pa se tudi nova žarišča. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna, Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno,'' povedo na NIJZ. 

 Cepljenje

Najučinkoviteje virus preprečujemo s cepljenjem. V Evropi naj bi bili registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti. ''Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez devet do 12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo pospešene sheme cepljenja,'' zaključujejo na NIJZ.

Kako se še lahko zaščitimo?

Poskrbite za preventivo in zaščito pred vbodom klopa. Če je le mogoče, se izogibamo endemičnim območjem. V naravo zahajajmo s primernimi oblačili, ki pokrivajo čim več naše kože – dolge hlače in rokavi, zaprti čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klopa lažje opazimo in odstranimo. 

Poskrbimo za repelente, ki odganjajo klope. Redno pregledujmo kožo, predvsem mehke predele in tudi lasišče. Morebitnega klopa čim prej ustrezno odstranimo.

Vira: cdc.gov, NIJZ