Vizita.si
''Možno je, da bomo v roku 20-ih let znali ohraniti ljudi pri življenju še 12 ali celo 24 ur po tem, ko so umrli. Temu lahko rečete tudi vstajenje, če hočete. A sam temu še vedno rečem znanost oživljanja,'' pove ameriški zdravnik dr. Sam Parnia.

Bolezni

'Kmalu bomo znali obuditi mrtve tudi dan po smrti'

K.B.
31. 07. 2013 11.14
16

Ameriški zdravnik intenzivne nege dr. Sam Parnia trdi, da je medicina že tako napredovala, da bomo kmalu znali obuditi mrtve celo dan po tem, ko jim je prenehalo biti srce. Njegove trditve pa niso tako iz trte izvite, saj številke newyorške bolnišnice, v kateri vodi oddelek za intenzivno nego, kažejo, da so pri oživljanju izjemno uspešni.

''Možno je, da bomo v roku 20-ih let znali ohraniti ljudi pri življenju še 12 ali celo 24 ur po tem, ko so umrli. Temu lahko rečete tudi vstajenje, če hočete. A sam temu še vedno rečem znanost oživljanja,'' pove ameriški zdravnik dr. Sam Parnia.
''Možno je, da bomo v roku 20-ih let znali ohraniti ljudi pri življenju še 12 ali celo 24 ur po tem, ko so umrli. Temu lahko rečete tudi vstajenje, če hočete. A sam temu še vedno rečem znanost oživljanja,'' pove ameriški zdravnik dr. Sam Parnia.FOTO: iStockphoto
Moderne tehnike v medicini bodo v prihodnosti omogočile, da bodo zdravniki pacienta lahko znova oživili še 24 ur po tem, ko bo prenehal dihati, je prepričan dr. Sam Parnia, ameriški zdravnik in vodja oddelka za intenzivno nego v Stony Brook univerzitetni bolnišnici v New Yorku, ki se je izobraževal tudi v Londonu: ''Morda bomo kmalu lahko ljudi rešili še več ur po tem, ko so v resnici že umrli.'' Tako trdi, da bi ameriški igralec James Gandolfini - zvezda nanizanke Sopranovi, ki je prejšnji mesec umrl v 51. letu starosti v Rimu - lahko preživel, če bi srčni zastoj doživel v New Yorku. ''Če bi umrl tu, bi bil danes še živ. Najprej bi ga ohladili, v tkivo načrpali kisik, ki bi preprečil smrt. Klinično mrtvega bi nato oskrbeli kardiologi. Opravili bi angiogram (pregled koronarnih arterij), našli strdek, ga vzeli ven, v zoženo žilo vstavili opornico in znova zagnali srce,'' je sistem za nemški časopis Der Spiegel pojasnil dr. Parnia.

Pred kratkim je na to temo izdal tudi knjigo Brisanje smrti (Erasing Death), kjer zapiše, da bi smrt lahko preprečili pri številnih pacientih, če bi bili na pravem mestu in bi dobili pravo zdravljenje. ''Seveda ne moremo rešiti vseh in številni ljudje, ki doživijo srčni napad imajo tudi mnoge druge težave. A z zadnjo medicinsko tehnologijo in s pravilnim usposabljanjem, ki bi ga implementirali, kar očitno do sedaj ni bilo opravljeno, bi načeloma bili edini ljudje, ki bi umrli in ostali mrtvi, tisti, ki imajo neozdravljivo stanje. Srčni napad je ozdravljiv, prav tako tudi izguba krvi. Neozdravljivi rak ni ozdravljiv, prav tako niso številne infekcije z multiodpornimi pantogeni. V teh primerih bi kljub temu, da bi spet zagnali srce, ta znova in znova prenehal biti.''

''Moje glavno sporočilo je torej: Smrt, ki je v letu 2013 najpogostejša, bi lahko preprečili,'' pove dr. Parnia in doda, da številke povedo več kot besede. V povprečju je stopnja oživljanja za srčne bolnike v bolnišnicah v ZDA 18 odstotna, 16 odstotna pa v bolnišnicah v Veliki Britaniji. V bolnišnici, v kateri dela dr. Parnia, pa dosegajo veliko boljše rezultate, in sicer 33 odstotno stopnjo, v zadnjem letu pa je odstotek narasel na 38%. Še več, večina pacientov v tej bolnišnici po srčnem zastoju ne doživi okvare možganov. ''Večina, a ne vsi naši pacienti bolnišnico zapustijo brez kakršne koli nevrološke okvare,'' doda in pojasni, da je splošno sprejeti mit, da možgani pričenjajo odmirati že nekaj minut po tem, ko srce preneha biti, napačen. ''V zadnjih desetih letih smo na tem področju dosegli velik napredek. Sodobna medicina nam omogoča, da lahko ljudi oživimo celo dve uri ali včasih še dlje po tem, ko je srce prenehalo biti. V prihodnosti pa bomo verjetno še boljši pri zaustavljanju smrti.''

Tehnike, o katerih govori niso kriogenetika – zamrznitev telesa takoj po smrti – a gre za ohlajanje telesa, da se na ta način ohranijo možganske celice, med tem ko v krvi ostaja zadostna količina krvi. Ta način prinaša dovolj časa za 'popravilo' težav, ki so zaustavile srce, trdi. Tako svetuje, da v primeru, da nekdo doživi srčni napad, takoj pokličete reševalce in nanj položite vrečke živil iz zamrzovalnika, da bi s tem zavarovali možgane v času, ko čakate na reševalno vozilo.

''Možno je, da bomo v roku 20-ih let znali ohraniti ljudi pri življenju še 12 ali celo 24 ur po tem, ko so umrli. Temu lahko rečete tudi vstajenje, če hočete. A sam temu še vedno rečem znanost oživljanja,'' še zaključi.
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 650