"Začelo se je zjutraj," pripoveduje Luna Jarvis. "Mravljinčilo me je na levi strani obraza. Šla sem k študentskemu zdravniku, a ta v tistem trenutku še ni videl, da bi bilo kaj hudo narobe." Nadaljevala je s študijskimi obveznostmi, ko ji je naenkrat postalo zelo slabo. Poklicala je reševalno vozilo. Z njo je šel na urgenco prijatelj in tudi tam zaradi njene starosti niso takoj pomislili, da gre za možgansko kap. Toda ko je omedlela, so prepoznali, da potrebuje takojšnjo pomoč.

"Bilo je res strašljivo," se spomni Luna. "Pogledala sem prijatelja in mu želela reči, naj mi pomaga. Toda nisem mogla več premakniti ust. Moj obraz ni deloval, moji možgani niso več delovali ..." Nato je omedlela. Testi so pokazali, da je doživela več kapi, ker je bil prekinjen pretok krvi do njenih možganov. Imela je srečo, da je preživela. "Dejali so mi, da je bila 50-odstotna možnost, da ne preživim." Toda 20 odstotkov njenih možganov še ne dela, kot bi moralo. Do konca življenja bo morala jemati zdravila. Kljub temu se trudi, da bi naprej živela čim bolj normalno. "Še vedno študiram, čeprav mi je trenutno študij težji. Na univerzi so mi dejali, da si lahko vzamem pol leta odmora, toda bolje se počutim, če lahko kaj počnem in se tako zamotim."

Kap se ne zgodi le starejšim

Kap je sicer res nekaj, kar doživijo večinoma starejši ljudje. Toda lahko se zgodi tudi mlajšim in mladim. Zato Luna polaga na srce: "Če prepoznate znake kapi, je verjetno kap. Nikogar ne želim strašiti. A prav je, da se ljudje zavedajo nevarnosti." Če boste prepoznali znake kapi, boste hitreje poiskali pomoč in pri kapi je hitrost, v kateri dobite pomoč, ključna.

Prav pri mladih se namreč dogaja, da, ko doživijo kap, pomoči ne dobijo dovolj hitro. Medtem ko je pri starejših ozaveščenost večja in se hitreje zavejo, tako oni kot njihova okolica, da je mogoče, da je to, kar se jim dogaja, kap, mladi in njihova okolica na kaj takega, ker je kap nekaj, kar se res dogaja večinoma starejšim, ne pomislijo.

Mladi se vseeno po kapi običajno opomorejo bolje in hitreje kot starejši, piše na strani Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Vzrok za to, da jih je zadela kap, je pogosto previsok krvni tlak.

Prepoznajte simptome možganske kapi

Kako se prepričati, da je nekdo zraven nas res doživel kap?

- Človeku poveste preprost stavek in ga prosite, da ga ponovi. Kogar je zadela kap, bo stavek s težavo ponovil ali pa ga sploh ne bo mogel ponoviti.

- Nato ga prosite, da iztegne obe roki v višini ramen. Ne bo jih mogel zadržati. Ena roka mu bo takoj omahnila.

- Prosite ga lahko še, da se na široko nasmeji. Ustnice ne bodo simetrične, ampak na eni strani povešene.

Če opazite te znake, takoj pokličite reševalno vozilo in ob klicu tudi povejte, da mislite, da imate ob sebi človeka, ki je doživel možgansko kap! Ob taki informaciji bo reševalno vozilo prišlo najhitreje mogoče in bolnika tudi odpeljalo tja, kjer imajo ustrezno opremo, da mu pomagajo.

Na spletni strani društva, o tem, kar se dogaja nato, piše: "Najpomembnejši je klinični nevrološki pregled, s katerim ocenimo stopnjo nevrološke okvare. Pri vsakem bolniku opravimo slikanje možganov z računalniško tomografijo glave (CT glave) ali včasih z magnetno resonanco glave (MR glave). Izmerimo krvni tlak, določimo vrednost krvnega sladkorja in raven holesterola. Poleg tega opravimo elektrokardiogram in ultrazvočno preiskavo žil, ki vodijo v možgane. Če ti izvidi ne potrdijo vzroka, je treba opraviti še ultrazvočno preiskavo srca, ki najpogosteje pokaže na srčni izvor kapi. Pri mlajših bolnikih z možgansko kapjo je potrebno opraviti tudi dodatne laboratorijske teste, s katerimi ugotavljamo nagnjenost k strjevanju krvi ali morebitno revmatološko bolezen."

Najpomembneje pa je, da ob sumu na kap res ne čakate, kajti čakanje lahko povzroči trajno škodo ali celo prezgodnjo smrt. Možganska kap je nujno stanje.