Vizita.si
Impetigo, imenovan tudi krastavost, povzročijo bakterije stafilokoki ali streptokoki.

Bolezni

Ko kožo prekrijejo ogromni mehurji in kraste …

Eva Doljak
04. 05. 2011 08.06
0

Impetigo je nalezljivo bakterijsko vnetje kože, kjer kožo prekrijejo različno veliki mehurji. Ti sčasoma počijo, na njihovem mestu pa ostanejo kraste. Vnetje se zdravi z antibiotičnimi mazili ali tabletami, na koži pa lahko za vedno ostanejo bolj ali manj vidne lise.

Impetigo, imenovan tudi krastavost, povzročijo bakterije stafilokoki ali streptokoki.
Impetigo, imenovan tudi krastavost, povzročijo bakterije stafilokoki ali streptokoki. FOTO: iStockphoto

Gre za zelo nalezljivo okužbo

Impetigo, imenovan tudi krastavost, povzročijo bakterije stafilokoki ali streptokoki. To bakterijsko vnetje kože se pogosteje pojavlja v vlažnih, vročih poletnih dneh ter večkrat udari pri otrocih kot odraslih. So pa k okužbi bolj nagnjeni tudi tisti, ki ne skrbijo primerno za osebno higieno, in tisti, ki imajo že kronično prisotne stafilokoke v nosu. Simptomi, ki kažejo na impetigo, so:

– mehurji na koži z bistro ali belkasto oziroma rumenkasto vsebino – pogosto se pojavljajo na obrazu, okrog nosa, ust, ušes, lahko tudi na vratu, podlahteh, rokah;

– ko mehurji počijo, se na njihovem mestu pojavijo zlato-rumene ali zeleno-rjave kraste;

– bolečina in srbečica;

– občutek neugodja.

Maska za obraz
Maska za obraz FOTO: iStockphoto

Ker je bakterijsko vnetje zelo nalezljivo, mora oboleli paziti, da se ne praska in da si med umivanjem ali brisanjem kože z brisačo bakterij ne prenese še na katero drugo mesto telesa. Prav tako se ne sme poljubljati, objemati, božati oziroma biti v kakršnem koli neposrednem stiku s kožo drugega, saj lahko okužbo prenese tudi na druge. Tako na primer otroci, ki zbolijo, ne smejo v šolo ali vrtec, tudi obiskovanje kopališč, savn in podobnega ne pride v poštev.

Na koži lahko ostanejo lise

Bakterijsko vnetje kože se zdravi z antibiotičnimi mazili ali celo tabletami. Bolnik si mora, preden si kožo namaže z zdravilom, kožo dobro očistiti (najbolje s sterilno gazo in fiziološko raztopino) in si na rahlo odstraniti kraste. Tako pred kot po nanašanju mazila si mora skrbno umiti roke. Zdravnik lahko sicer že na podlagi videza mehurjev oziroma krast oceni, ali gre za impetigo ali ne, za določanje natančne vrste bakterije, ki ga je povzročila, pa je treba odvzeti bris. Vzorce zdravnik odvzame in jih pošlje na laboratorijske preiskave tudi v primeru, če se bolnik na predpisano antibiotično zdravljenje ne odziva ali če se vnetje nenehno ponavlja.

Če se vnetje zdravi pravočasno, je okrevanje dobro, le nekaj časa lahko na mestih, kjer so bili nekoč mehurji oziroma kraste, ostanejo temnejše, hiperpigmentirane lise. Brazgotine lahko na koži ostanejo le v primeru, da zdravljenje ni pravočasno oziroma ni ustrezno ali če ob impetigu pride do kakšnih dodatnih zapletov, ki pa so pri tovrstnem bakterijskem vnetju kože k sreči sila redki.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587