Z najnovejšo metodo priključitve na zunajtelesni krvni obtok – napravo ECMO v Kliničnem centru v Ljubljani pomagajo bolnikom, pri katerih oživljanje ni bilo uspešno. Do zdaj so na ta način zdravili že 24 bolnikov, ki bi brez te terapije umrli.
Z novo metodo bolnike, pri katerih traja oživljanje dlje kot 10 minut, priključijo na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovijo preskrbo organov s krvjo ter kisikom.FOTO: iStockphoto
Bolniki, ki jim zastane srce, imajo še vedno slab odstotek preživetja. Ob zastoju srca namreč organi ne dobijo krvi, celice propadejo in funkcija organov se poslabša ali celo nehajo delovati. Predvsem slaba napoved velja za tiste bolnike, pri katerih oživljanje traja dlje kot 10 minut. Najbolj se ob tem poškodujejo možgani, kar lahko povzroči možgansko smrt. To skušajo spremeniti z najnovejšim zdravljenjem z napravo ECMO – zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi.
ECMO je metoda, ki jo uporabljajo pri bolnikih z odpovedjo srca (srčni infarkt, vnetje srčne mišice, po operaciji na srcu, ob zavrnitvi presajenega srca) in/ali pljuč (huda pljučnica, hudo akutno poslabšanje pljučne bolezni pri kandidatu za transplantacijo pljuč), pri katerih se z do zdaj uporabljenimi zdravili in načini zdravljenja stanje ne popravlja in bi bolnik brez dodatne pomoči z ECMO umrl.
''ECMO je zunajtelesni obtok, s katerim lahko začasno delno ali popolno nadomestijo oslabelo delovanje srca in/ali pljuč. Obstajata dva načina delovanja sistema. S prvim predvsem nadomeščajo delovanje pljuč in z njim črpajo kri iz velike vene (žile dovodnice) in jo vračajo v veliko veno. Z drugim pa namesto v veliko veno vračajo kri v veliko arterijo (žilo odvodnico), s čimer nadomeščajo funkcijo pljuč in srca. V krogotok je vedno vključena tudi membrana, preko katere dovajajo kisik v kri,'' pojasni prim. dr. Vojka Gorjup, namestnica predstojnika KO za intenzivno interno medicino Interne klinike UKCL.
Z novo metodo bolnike, pri katerih traja oživljanje dlje kot 10 minut, priključijo na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovijo preskrbo organov s krvjo in kisikom. S tem preprečujejo hujšo okvaro možganov in izboljšujejo preživetje bolnikov s srčnim zastojem. To napravo v UKCL uporabljajo že dobro leto in pol, pomaga pa tudi pri premostitvi časa, potrebnega do presaditve srca ali pljuč. "Doslej smo z napravo ECMO na našem oddelku zdravili 24 bolnikov, ki bi brez takšne terapije umrli," pove predstojnik KO za intenzivno interno medicine Interne klinike UKCL, prof. dr. Marko Noč. Sicer gre pri tem le za začasno nadomeščanje srca in pljuč. ''Najdaljši čas, ko smo imeli v našem centru priključenega bolnika na ECMO, je bil 58 dni, povprečno pa je okrog 2 tedna,'' pove prim. dr. Vojka Gorjup. Ko z ECMO prekinejo, srce ali pljuča ponovno prevzamejo svojo funkcijo, če ne se odločijo za transplantacijo organa. Aparat za zunajtelesni krvni obtok ECMO je sicer enak tistemu, na katerega so bolniki priključeni med operacijami, njegova uporaba pa prinaša tudi nekatera tveganja. ''Tveganja so povezana s samo vstavitvijo kanil, povečano je tveganje za krvavitve na mestu kanil, ker morajo pacienti prejemati zdravila za redčenje krvi,'' še doda Gorjupova.
Sicer k uspehu zdravljenja veliko pripomore tudi dobro sodelovanje s perfuzionisti in srčno-žilnimi kirurgi, ki pomagajo pri vstavljanju kanil v žile. Za zdravljenje z ECMO so se ekipa KO za intenzivno interno medicino in medicinske sestre izobraževale v enem največjih ameriških centrov ECMO v Houstonu in tudi v Milanu.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV