Dolga leta danes 42-letna Avstralka ni vedela, kaj je vzrok za to, da ima vonj po ribah. Ko je bila najstnica, so jo sošolci in prijatelji zasmehovali, jo žalili in zato je bila njena samozavest vse nižja. Pritisk je bil tako velik, da se je dekle pri 17 letih odločilo, da gre k zdravniku in mu zaupa svojo težavo. Ta pa žal ni poznal rešitve. Obrnila se je tudi na številne druge strokovnjake, ki pa ji kar 20 let niso znali pomagati. Končno ji je pravo diagnozo postavil profesor John Burnett z Univerze v Zahodni Avstraliji.

Imela je redko gensko motnjo, imenovano trimetilaminurija, pri kateri telo ne more presnoviti trimetilamina iz živil in povzroča po ribah smrdeč vonj znoja, urina in zadaha. Človeško telo namreč proizvaja encim, imenovan flavin, ki vsebuje monooksigenaze 3 (FMO3). Ko telo preneha z izločanjem tega encima ali če ga ne proizvede dovolj, ne more več razkrajati trimetilamina, ki je proizvod razgradnje rastlin in živali.

Genetski znanstveniki se že nekaj časa ukvarjajo z raziskavami genov in iskanjem razlogov za nastanek te genetske motnje. Poleg tega pa iščejo tudi druge vzroke, ki vplivajo na izbruh simptomov bolezni. Do sedaj so ugotovili, da če ne gre za genetsko motnjo, izbruh bolezni lahko povzročijo tudi težave z jetri, še posebej hepatitis.

Ko je Avstralka izvedela, za kaj gre, se ji je življenje obrnilo na bolje. Pridružila se je skupini bolnikov s to boleznijo in tako ugotovila, da ni sama. Naučila pa se je tudi, kako ublažiti vonj, in sicer z izogibanjem določeni hrani in podobno.