Ljudje so ob nevarnosti, kot je izbruh neznanega in smrtno nevarnega virusa na eni strani previdni in držijo distanco do vsakodnevnih informacij, na drugi strani pa so v neprestanem strahu in negotovosti. Zakaj bi morali nemudoma ukrepati, pa v svojem izčrpnem analitičnem prispevku razkriva Tomas Pueyo za portal Medium.com. Dotaknil se je vprašanj, kot so, koliko primerov naj bi se razširilo na določenem območju, kako naj bi ukrepali in kdaj.

Ko boste prenehali z branjem tega prispevka, trdi Tomas, se boste soočili z naslednjimi dejstvi:

- Koronavirus definitvno prihaja k vam.
- Prihaja z eksponentno hitrostjo; najprej postopoma, nato nenadoma.
- Gre za vprašanje dni, mogoče tedna do dveh.
- Ko bo prišel, bo znatno obremenil vaš zdravstveni sistem.
- Vaši sodržavljani se bodo zdravili na hodnikih bolnišnic.
- Izčrpani zdravstveni delavci bodo podlegli preobremenjenosti. Nekateri bodo umrli.
- Odločali se bodo, kateri od bolnikov prejme kisik in kateri umre.
- Edini način, da to preprečimo je socialna distanca. Ne jutri. Danes.
- To pomeni, da čim več ljudi zadržite doma, od tega trenutka dalje.

Kot politik, vodja skupnosti ali poslovni vodja imate moč in odgovornost, da preprečite morebitno katastrofo. Mogoče se v tem trenutku spopadate s strahovi in vprašanji, kot so: ali pretiravam? Se mi bodo ljudje smejali? Bodo jezni name? Bom videti neumno? Ali ne bi bilo bolje počakati, da najprej drugi ukrepajo? Ali bom z odločitvijo preveč škodoval gospodarstvu?

Vendar v roku dveh do štirih tednov, ko bo ves svet obstal, ko bo nekaj dni socialne distance, ki jo boste vi omogočili, rešilo ogromno število dragocenih življenj, vas ljudje ne bodo več kritizirali. Še več – hvaležni vam bodo za preudarno in pravilno odločitev.

Pa poglejmo statistiko.

Koliko primerov okužb s koronavirusom bo potrjenih v vašem območju?

Skupno število okuženih primerov je naraščalo eksponentno, dokler ga je Kitajska zadrževala znotraj meja. Ko je virus ušel s Kitajske se je preobrazil v pandemijo, ki je ne zmore več nihče ustaviti.

Skupno število primerov okužb s koronavirusom izven Kitajske

Do danes so največje posledice čutili v Italiji, Iranu in na območju Južne Koreje.

Število okuženih primerov na državo

V Južni Koreji, Italiji in na Kitajskem je toliko primerov, da je rezultate preostalih držav težko razpoznati, nikakor pa niso zanemarljivi.

Število okuženih primerov na državo

Obstaja več deset držav z eksponentnimi stopnjami rasti. Od tega je večina zahodnih držav.

Dnevna rast primerov med 3/5 in 3/6

Če sledite tovrstni rasti teden dni, dobite rezultate na tabeli.

Napoved novih primerov okuženih s koronavirusom glede na posamično državo

Če želite razumeti napoved, morate pod drobnogled vzeti države, ki so že šle skozi izkušnje s SARS okužbami, kot so Kitajska in vzhodne države.

KITAJSKA

To je ena najpomembnejših lestvic, ki si jih morate ogledati. Oranžni histagram prikazuje dnevno uradno potrjene primere okužb s koronavirusom v provinci Hubei, torej, koliko ljudi je bilo tistih dan diagnosticiranih z boleznijo. Sivi histogram prikazuje realne primere okuženih s koronavirusom na dan. Bistveno je to, da zanje takrat nismo vedeli. Šele po pregledu za nazaj jih je bilo mogoče ugotoviti.

To, kar vidite na sliki, pomeni, da vam oranžni histagram prikazuje, kaj so oblasti vedele, sivi pa, kaj se je takrat v resnici dogajalo. 21. januarja ne namreč število novih primerov z okužbo preprosto eksplodiralo in se pokazalo v novih 100 primerih, v resnici pa je bilo tistega dne novih kar 1500 primerov, ki so eksponentno rasli. Tega pa oblasti v tistem trenutku niso vedele. Menili so namreč, da gre za zgolj 100 potrjenih primerov okužb.

Dva dni zatem so oblasti zaprle meje in izolirale Vuhan, takrat pa je število uradno potrjenih diagnosticiranih primerov naraslo na 400. Upoštevajte to misel: mesto so se odločili zapreti pri zgolj 400 okuženih primerih. V resnici pa jih je bilo takrat že 2500, vendar se tega niso zavedali.

Dan zatem so na območju Hubei zaprli in izolirali še 15 mest. Na tabeli lahko opazite, da je v trenutku, ko so mesto Vuhan izolirali in zaprli meje, število novih primerov okužb začelo padati.

Preostale regije na Kitajskem je vlada dobro usklajevala in nemudoma so sprejeli takojšnje in drastične ukrepe. Takšni so bili rezultati:

Kitajska je pravočasno sprejela ukrepe in uspela zajeziti naraščujoče število novih primerov okužb. Medtem, ko so v Italiji, Južni Koreji in Iranu še mesec dni zatem z ukrepi čakali. Rezultat tega je, da je število primerov okužb začelo v teh državah drastično naraščati.

Kaj torej storiti?

Tomas pravi, da gre zdaj že za pandemijo, ki jo je včeraj potrdila tudi organizacija WHO. Da je ni moč ustaviti, lahko pa jo omejimo in zmanjšamo njen vpliv. Nekatere države so nam pri tem lahko za zgled. To je naprimer Tajvan, ki je v tesni povezavi s Kitajsko, pa vendar imajo še do danes manj kot 50 primerov okuženih. Osredotočali so se na izolacijo in preventivne varnostne ukrepe. Večini držav je žal primanjkovalo strokovnega znanja o ukrepih pri tovrstni nevarnosti, zdaj pa poskušajo ublažiti nastalo situacijo in posledice.

Tisto, kar bi bilo najbolj optimalno je, da se družbo razredči, kolikor le lahko. Namen torej ni preprečiti okužb, temveč jih preložiti. Na ta način bomo razbremenili naš zdravstven sistem, ki se bo lahko posvečal posamičnim primerom in ne nenadnemu (pre)velikemu številu okuženih, na ta način pa bo tudi manj smrtnih žrtev in več ozdravljenih ter imunsko odpornih.