Izpostavljenost soncu ima posledice, ki jih vidimo na koži. Takojšnje posledice so poškodbe kože - porjavelost in opekline - ter posledice, ki se pokažejo z leti - gube in pigmentni madeži, keratoze in tudi kožni rak, opozarja Tlaker Žunterjeva. Tudi porjavelosti kože po njenih besedah ne smemo več obravnavati kot lepoto, saj gre pravzaprav za poškodbo kože, ki z leti povzroči spremembe na koži.

Spomnila je, da posameznik soncu ni izpostavljen le na dopustu, ampak vsak dan - ko hodimo po cesti, se vozimo v avtu (avtomobilska stekla ne ustavijo UVA žarkov), ko kosimo travo, pri opravilih okoli hiše ali ko posedamo v senci.

Benedičičeva je opozorila tudi na hudo izpostavljenost delavcev, ki delajo na odprtem. V tujini je tudi izpostavljenost soncu med dejavniki tveganja za dela na prostem, pravi. "Treba bo pritisniti tudi na naše delodajalce, da bodo zaščitili delavce, ki delajo na prostem," meni. Kot nesprejemljiv primer je izpostavila gradbene delavce, ki sredi poletja na gradbiščih delajo brez vsakršne zaščite pred soncem.

Ob tem je meteorologinja Tanja Cegnar poudarila, da se UV sevanje odbija od betona in asvalta v mestu, od peska in vode ob morju, v visokogorju od skal in snega, zato tudi senca ni zagotovilo, da nas ne bo opeklo.

Ozonska plast je tista, ki zemljo ščiti pred UV sevanjem, a je že leta nad južno poloblo v določenem obsegu stanjšana. Od leta 2011 pa strokovnjaki občasno zaznavajo stanjšano plast ozona tudi nad severno poloblo, je danes izpostavila Cegnarjeva. Tako je stanjšana ozonska plast marca letos po navedbah Cegnarjeve segla tudi nad srednjo Evropo, med drugim tudi nad Slovenijo.

Dermatologinji sta kot izjemno pomembno danes izpostavili tudi redno samopregledovanje kože. Vsakdo naj bi se enkrat mesečno pregledal, da odkrije morebitne sumljive spremembe na koži.

Bi prepoznali kožnega raka?