Periferna arterijska bolezen je posledica zoženja perifernih arterij v nogah, trebuhu, rokah ali glavi. Najpogosteje se pojavi na arterijah v nohah in je posledica ateroskleroze, pri kateri se na stenah arterij prične kopičiti maščoba, kalcij, vnetne celice in druge snovi, zaradi česar pride do zožitve žile, kar zmanjša in oteži pretok krvi. Ljudje, ki se spopadajo s periferno arterijsko boleznijo imajo večje tveganje za srčni infarkt ali kap.

Vzroki

Glavni vzroki za razvoj bolezni so kajenje, visok krvni pritisk, visok holesterol, prevelika telesna teža, neaktivnost. Sladkorna bolezen lahko stanje poslabša.

Simptomi

- Bolečina v nogah, ki se pojavi ob začetku telovadbe in se ustavi, ko počivate;

- Pekoč občutek;

- Odrevenelost;

- Rane se celijo počasi;

- Prizadeto področje je bolj hladno kot preostala področja;

- Koža se sveti;

- Izguba dlak na nogah;

- Utripajoč občutek v nogah;

Nekateri ljudje se ne spopadejo z nikakršnimi simptomi ali bolečino. Do tega pride, ko telo okoli blokirane žile ustvari nove krvne žile, preko katerih teče pretok krvi.

Diagnoza

Periferno arterijsko bolezen pogosto napačno diagnosticirajo, a zdravnik lahko diagnozo postavi s pomočjo preizkusa gleženjskega indeksa, kjer primerja krvni tkaj noge s krvnim tlakom nadlakti. Zdravnik lahko opravi tudi MRI, CT ali angiografijo, še posebej v hujših primerih. To pomaga zdravniku odkriti, kje je blokada.

Zdravljenje in preventiva

Zdravnik vam bo predlagal spremembe življenjskega sloga, kot so povečanje telesne aktivnosti, zdrava prehrana, opustitev kajenja in vam predpisal zdravila za znižanje krvnega pritiska in holesterola. V najhujših primerih bo pacient potreboval angioplastiko, s katero kirurg odpre zamašeno arterijo ali vstavi stent, da ohrani odprto arterijo. Dobra novice pa je, da so to minimalno invazivni postopki.