Krvavitev v prebavila je lahko posledica povsem neznatnega vzroka, npr. draženja, lahko pa gre za odraz resnega stanja, kot je rak. Kadar je krvavitev obilna, lahko bolnik bruha kri, odvaja živo rdečo kri v blatu ali pa izloča črno, katranasto blato. Lahko so akutne krvavitve, ki nastanejo nenadoma ali pa kronične.
Če je v blatu tako malo krvi, da se je ne vidi oz. da se ne spremeni barva blata, jo je mogoče dokazati kemično. Odrkivanje tako majhnih količin krvi v blatu pa je pomembno za zagodnje odkrivanje stanj, kot so razjede, rak ali druga nenormalna zdravstvena stanja.
Glede na količino krvi ločimo obilne, manjše ali prikrite krvavitve. Slednjih s prostim očesom ne opazimo. Glede na izvor pa ločimo krvavitve iz zgornjega dela prebavil ter krvavitve iz spodnjega dela prebavil.
Najpogostejši vzroki krvavitev so v zgornji prebavni cevi: več kot 85 odstotkov jih izvira v požiralniku, želodcu ali dvanajstniku. Krvavitve iz spodnje prebavne cevi, ki jo sestavljajo tanko in debelo črevo ter danka, so precej redkejše.
Vzroki za krvavitve iz širokega črevesa in danke so rak, polipi, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, divertikuloza, analna fisura in hemoroidi. Krvavitev se kaže praviloma z oblogami sveže krvi na površini blata. To je najbolj pogosto pri hemoroidih.
Hemoroidi so tkivne blazinice, napolnjene z žilnimi vozli. Največ težav povzročajo notranji vozli. Ker v tem delu sluznice ni živčnih končičev, hemoroidi ne bolijo, prisotna pa je sveža krvavitev. Kri je bodisi na blatu bodisi po koncu odvajanja kaplja v školjko. V zunanjih vozlih lahko pride do strjevanja krvi in pojava tromboziranih hemoroidov.
Za razliko od notranjih hemoroidov je to zelo boleče stanje. Pri ljudeh, ki poredko odvajajo trdno blato, lahko ob napenjanju pride do razpoke v sluznici zadnjika. Pri tem nastane sveža krvavitev, vidna kot pas krvi na blatu ali madež na toaletnem papirju. Odvajanje spremlja ostra bolečina, ki navadno traja še razmeroma dolgo časa. Večina razpok se ob skrbi za pravilno prehrano in nego sama zaceli.
Med rektalnim pregledom zdravnik z orokavičenim prstom odvzame malo blata, vzorec pa nato namaže na košček filtriranega papirja, ki je prepojen s kemikalijami.
Ob dodatku reagenta v prisotnosti krvi pride do spremembe barve vzorca. Bolnik lahko ta preizkus naredi doma sam, s pomočjo ustrezne opreme, ki jo lahko dobi pri zdravniku.
Na filtrirni papir namaže vzorce blata treh različnih odvajanj in jih v posebni posodi pošlje naprej v nadaljno obdelavo zdravniku. V primeru krvi v blatu so za ugotavljanje vira krvavitve potrebne dodatne preiskave.
Za ugotovitev vira krvavitve so poleg skrbne anamneze in natančnega kliničnega pregleda bolnika najučinkovitejše endoskopske preiskovalne metode. Endoskopija je preiskava, pri kateri z instrumentom osvetlijo in pregledajo notranjost votlih organov. Z endoskopijo pri večini bolnikov zanesljivo ugotovijo vir krvavitve, omogoča pa tudi različne načine ustavljanja krvavitev. Krvavitev lahko ustavljajo z vbrizganjem zdravil, s toplotnimi metodami ali podvezovanjem.
Vzroki za krvavitve iz danke so raznoliki in zato ni univerzalnega načina zdravljenja. Načeloma pa velja, da lahko z nekaterimi preprostimi načeli izboljšamo nastanek in prehod blata skozi črevo ter tako pripomoremo k zdravju prebavil. Pomembni so: velik vnos tekočine, hrana z veliko vlakninami in balastnimi snovmi, dobra higiena predela okoli zadnjika, odvajanje blata s čimmanj napenjanja.
V vseh primerih krvavitev iz danke je priporočljivo obiskati zdravnika, še posebej pri starejših od 45 let in če težava v nekaj dneh ne izgine.
