V svojem telesu imamo okoli pet do šest litrov krvi, ki se pretaka po naših žilah, pri čemer ji pomaga tudi srce. Če zaradi takšnih in drugačnih sprememb naša kri svoje naloge ne more več optimalno opravljati, se pojavijo težave, ki lahko vodijo v najrazličnejša bolezenska stanja. 

Kdaj govorimo o krvni bolezni?

Krvne bolezni se običajno nanašajo na težave s krvjo ali kostnim mozgom, ki proizvaja nove rdeče krvničke (eritrocite), bele krvničke (levkocite) in krvne ploščice oziroma trombocite. Če gre kaj narobe s katero koli od teh celic ali s faktorji strjevanja krvi v plazmi, pa lahko dobimo diagnozo – krvno bolezen. 

Zakaj pride do krvne bolezni?

Bolezni krvi so lahko podedovane ali pridobljene, in sicer včasih lahko pride do krvne bolezni zaradi določene okužbe, pomanjkanja nekaterih hranil, izpostavljenosti kemičnim snovem ali pa gre tudi za stranski učinek zdravil. 

Katere krvne bolezni so najpogostejše?

Poznamo različne krvne bolezni, ki so opredeljene s spremembami v naši krvi, zato je diagnosticiranje in pravočasno zdravljenje izjemnega pomena. Med najpogostejšimi so anemija, hemofilija in krvni strdki. 

Anemija

Slabokrvnost ali anemija je stanje, ki nastane, ko je zmanjšana sposobnost krvi, da bi prenašala dovolj kisika. Običajno ji lahko primanjkuje rdečih krvničk, hemoglobina ali železa. V tem primeru je namreč preskrba tkiv slabša, saj eritrociti niso dovolj močni ali pa vsebujejo premalo hemoglobina, na katerega se veže kisik. Če nimamo dovolj železa, pa kostni mozeg proizvaja manj eritrocitov oziroma so ti majhni in krhki. Anemijo lahko prepoznamo po utrujenosti, slabši telesni kondiciji, hitrejši zasoplosti, izčrpanosti, bledi koži in sluznici, hitrejšemu bitju srca, šumenju v ušesih, vrtoglavici, mrazenju in v motnjah koncentracije ter spomina. 

Hemofilija

Večina se jih s to boleznijo že rodi, medtem ko zbolevajo predvsem moški. Gre za motnjo, pri kateri se kri ne strdi, saj nima dovolj beljakovin oziroma ključnih faktorjev za strjevanje krvi. To pomeni, da so krvavenja daljša, v hujših primerih pa celo usodna. Simptomi se običajno kažejo v pretiranem krvavenju že zaradi manjših ureznin ali poškodb, nepojasnjenih modricah, krvavenju iz nosa brez vzroka, bolečinah, otekanju, tiščanju v sklepih, medtem ko se lahko pojavi tudi kri v urinu ali blatu.  

Tromboza ali krvni strdki 

Krvni strdek se lahko pojavi kadar koli in kjer koli v našem telesu ter delno ali popolnoma zamaši žilo, kar imenujemo tromboza. Na primer v možganih lahko pride do možganske kapi, v srcu do srčnega infarkta, medtem ko se globoka venska tromboza navadno nanaša na krvne strdke v rokah ali nogah.