Možganska kap ni nujno usodna, ampak lahko povzroči tudi samo začasne simptome, kot so obrazna ohromelost ali šibkost v roki, ki izginejo po nekaj urah. Tej možganski kapi rečemo TIA - prehodni ishemični napad ali 'mini kap'. Kljub temu TIA poveča možnosti, da vas bo v naslednjih petih letih doletela nova kap, lahko pa se zgodi tudi že v nekaj dneh ali tednih po prvem napadu. Prav zato je ključnega pomena, da vas v tem primeru pregleda specialist in se odloči za najboljše zdravljenje ter presodi, ali potrebujete operacijo.

V resnejših primerih možganske kapi pa lahko traja terapija več mesecev, preden lahko znova stojite sami, premikate roke in govorite normalno. Ta razlika je predvsem odvisna od tega, kateri del možganov je bil prizadet.

Je prizadeta leva ali desna stran možganov?

Najprej je treba vedeti, da desna polovica možganov nadzoruje levo polovico telesa in obratno. Najpogostejši simptomi, kot sta ohromelost ali šibkost, se običajno zgodijo na nasprotni strani telesa, ki jo je prizadela kap. Torej, če je bila prizadeta leva polovica možganov, bo imel pacient najverjetneje težave z govorom, branjem, pisanjem, razumevanjem. Če je prizadeta desna polovica, bo imel težave z zaznavnimi sposobnostmi, kot so prepoznavanje, kaj vidite, slišite in tipate ter s prostorskimi sposobnostmi, kot so presojanje velikosti, hitrosti, razdalje ali položaja v prostoru.

Intenzivnost simptomov je odvisna od obsega škode in od tega, ali jo je povzročil krvni strdek ali krvavitev. Simptomi so prav tako slabši pri tistih, ki so imeli že prej bolj šibko zdravje. Sicer pa so možganske kapi pogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let. Kljub vsemu do nje lahko pride tudi prej, še posebej pri moških srednjih let.

Kapi zaradi krvnega strdka

Obstajajo različne vrste kapi. Štiri od petih kapi so ishemične. To pomeni, da do njih pride, ko krvni strdek zamaši pretok krvi v možgane. V drugih primerih gre za krvavitev v možgane ali okoli njih in za tako imenovano hemoragično kap. A če se vrnemo k pogostejši kapi, ki jo povzročajo krvni strdki (ishemični), je dobro, da vemo, da jo povzročata dve vrsti krvnih strdkov. Krvni strdek, ki se razvije v arteriji, ki vodi v možgane (cerebralna tromboza) in krvni strdek, ki po krvnem obtoku od drugod v telesu priplava v arterijo v možganih (cerebralna embolija).

Pogostejše tveganje za krvne strdke je pri ljudeh, ki imajo kronične zdravstvene težave, ki vplivajo na normalen pretok krvi. Lahko gre za:

- aterosklerozo - otrdelost arterij kot posledico visokega krvnega pritiska, sladkorne bolezni, visokega holesterola in kajenja;

- atrijsko fibrilacijo ali druge oblike nerednega srčnega ritma;

- srčno bolezen, kot so koronarna arterijska bolezen, srčno popuščanje ali težave s srčnimi zaklopkami.

Kapi zaradi krvavitve v možganih

Ko je govora o krvavitvi v možgane (hemoragična kap), jo običajno povzročajo intercerebralna krvavitev - ko poči žila v možganih ali subarahnoiidna krvavitev, do katere pride, če krvna žila na površini možganov krvavi v območje med možgani in lobanjo.

Kapi te vrste običajno povzroča dolgotrajen visok krvni tlak ali počena anevrizma - s krvjo napolnjena, balonu podobna nabreklina v steni krvne žile.

Kapi zaradi krvavitve so običajno hujše kot kapi zaradi krvnega strdka, čeprav so simptomi zelo podobni. Tudi zdravljenje je drugačno.