Vizita.si
image (28)

Bolezni

Lahko luskavica napade tudi vas?

Eva Trček
29. 10. 2009 10.10
0

Luskavica, imenovana tudi psoriaza, je kronična vnetna bolezen kože, za katero so značilni pordeli, luskasti izpuščaji. Z luskavico v Sloveniji živi od 35 do 40 tisoč ljudi. Zaenkrat pravega vzroka bolezni še ne poznamo.

Kaj povzroča luskavico?

O tej doživljenjski kronični vnetni bolezni kože strokovnjaki zaenkrat vedo le to, da je po vsej verjetnosti dedna, kajti pri veliko na novo obolelih je v preteklosti že kateri od sorodnikov bolehal za luskavico. Zdravniki opažajo, da bolezen včasih izbruhne po različnih okužbah, kot je na primer gnojna angina, in poškodbah kože, pomembna sprožilna dejavnika pa naj bi bila tudi stres in jemanje nekaterih zdravil. A pravega vzroka za to bolezen kljub nenehnim raziskavam raziskovalci še vedno ne poznajo. Zadnje študije luskavice pa nakazujejo, da ima pomembno vlogo pri nastanku bolezni moteno delovanje imunskega sistema, ki vodi v vnetja in poroženevanje kože.

Kakšne oblike luskavice poznamo?

Glede na oblike kožnih izpuščajev in na dele telesa, kjer se pojavljajo, ločimo več oblik luskavice. Pojavljajo se lahko hkrati ali pa ena oblika prehaja v drugo:

1. Luskavica v plakih

Žarišča zadebeljene pordele kože, ki so prekrita s srebrnosivimi luskami, se v obliki obsežnih plošč pojavljajo nad veliki sklepi – nad komolci, koleni, križem. Prizadeti deli telesa občasno srbijo, žarišča pa so lahko na koži prisotna več tednov ali celo mesecev ter se kljub zdravljenju pogosto ponavljajo.

2. Inverzna luskavica

Ta oblika luskavice se pogostejša pri starejših. Zanjo je značilno, da se luskasti izpuščaji običajno pojavijo v telesnih gubah in pregibih, torej pod pazduhami, dojkami, včasih tudi v popku, dimlhjah in okoli spolovila. Ta oblika luskavice se sicer lahko s primernim zdravljenjem nekoliko umiri oziroma zajezi, a lahko kadarkoli ponovno izbruhne.

3. Pustulozna luskavica

Predvsem na dlaneh in podplatih, včasih pa tudi drugod po telesu, se pojavijo majhna gnojna žarišča, ki jih pogosto spremljajo še pordelost, zadebeljenost in luščenje kože.

4. Palmo-plantarna oblika

Ta oblika je precej podobna pustulozni luskavici, le da dlani in podplatov, včasih pa tudi lasišča, ne prekrivajo gnojne bulice, ampak luskasti izpuščaji.

5. Kapljičasta luskavica

Ta oblika bolezni pogosto izbruhne pri otrocih in najstnikih, in sicer po bakterijskem vnetju zgornjih dihal – na primer po streptokokni angini. Značilno za kapljičasto luskavico je, da se predvsem po koži trupa in hrbta, lahko pa tudi drugod po telesu, pojavijo številna kapljičasta žarišča, ki v premer merijo približno centimeter. Simptomi kapljičaste luskavice se običajno poležejo po štirih do šestih mesecih, a pri več kot polovici bolnikov pozneje razvijejo kakšne druge oblike luskavice.

6. Eritrodermična luskavica

O tej obliki govorimo, ko luskasti izpuščaji prizadanejo celo telo. Luskavica v tej obliki je sicer redka, a tiste, ki jo imajo, pogosto pestijo še druge zdravstvene težave – od pet do deset odstotkov bolnikov ima resne težave s sklepi.

7. Luskavica na nohtih

Nohti so običajno zadebeljeni, motni in krhki ter imajo pikčaste vdolbinice, običajno so tudi obarvani rumeno. Na končnih delih so privzdignjeni in v hujših primerih se lahko nohtna plošča celo loči od ležišča nohta. Luskavica na nohtih se lahko pojavi samostojno, a pri slabi tretjini obolelih spremembe nohtov lahko spremljajo tudi kožna žarišča drugod po telesu.

Luskavica se nikoli ne pozdravi

Psoriaza, kot še drugače imenujemo luskavico, je bolezen, s katero človek živi vse življenje – simpomi se le lajšajo, ni pa jih mogoče povsem izkoreniniti. Namen zdravljenja je tako čim bolj omejiti oziroma odstraniti luskasta in pordela žarišča na koži. Strokovnjaki se lahko odločajo med več metodami zdravljenja – katero bodo izbrali, je odvisno od oblike in stopnje obolenja, starosti in življenjskega sloga bolnika:

- Negovalna mazila za mehčanje kože

Tovrstna mazila vsebujejo snovi, ki raztapljajo luske, zdravijo vnetje in mehčajo luskastno ter pordelo kožo.

- Kopeli z olji

Bolniki z luskavico se morajo izogibati umivanju z agresivnimi mili in šamponi, ki izsušijo kožo. Zanje so primerne kopeli, ki so dodatno obogatene z olji ali s katero drugo naravno sestavino, ki pomirja razdraženo kožo. Tako lahko na primer v kad natočite toplo vodo in vanjo stresete kilogram ovsenih kosmičev, ki jih prej zavijete v gaze. V kopeli se namakajte petnajst minut, nato pa si kožo osušite in nanjo nanesite še negovalna mazila za mehčanje.

- Terapija z ultravijoličnimi žarki

Preden se bolnik izpostavi ultravijoličnim žarkom, mora v telo dobiti fotosenzibilizator – snov, ki naredi kožo bolj občutljivo za ultravijolične žarke. Terapijo je treba večkrat ponoviti, da začne učinkovati na prizadete dele kože.

- Zmerno sončenje

Izkušnje kažejo, da izbruhe luskavice pogosto zmanjša redna zmerna izpostavljenost sončni svetlobi. Torej se lahko oboleli v poletnih mesecih brez zadržkov nastavlja soncu, če to počne z glavo – na sonce ne sme med enajsto in šestnajsto uro, ko je sonce najmočnejše, s sončenjem ne sme pretiravati in mora se zaščititi z ustreznimi kremami.

- Zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema

Ker zadnje raziskave kažejo, da je izbruh bolezni povezan z aktivacijo imunskega sistema, zdravniki v skrajnih primerih, ko lokalno zdravljenje ni dovolj učinkovito, bolnikom predpišejo zdravila, s katerimi zavirajo delovanje imunskega sistema. Ker pa takšna zdravila povzročajo okvare ploda, tovrstno zdravljenje ni primerno za nosečnice.

- Primerna prehrana in izogibanje stresu

Strokovnjaki ugotavljajo, da lahko pri premagovanju simptomov luskavice bolniki veliko naredijo kar sami. Pri zdravljenju bolezni namreč pomaga prehrana, ki vsebuje veliko vlaknin – priporočljivo je jesti polnozrnate žitne izdelke, sadje, zelenjavo, stročnice in oreščke ter ribe, na drugi strani pa zmanjšati vnos mesa in živalskih maščob ter sladkorja in alkohola. Pomembno je tudi, da oboleli nosijo udobna oblačila, narejena iz bombaža, lanu ali svile, ki dihajo in ne dražijo kože, in da dovolj počivajo ter se izogibajo stresu. Znano je namreč, da pomanjkanje spanja, utrujenost in stresno življenje samo še poslabšajo bolezen.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 587