Možgani so organ, ki ga medicina dolgo časa ni dobro poznala, danes pa se družba čedalje bolj zaveda, kako ključno jih je čim bolje raziskati in tako vse bolj razumeti njihovo delovanje. Kot pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja, so zdravniki dolga stoletja ob bolniku, ki je imel težave z možgani, lahko le nemočno stali in gledali njegovo trpljenje. To je bilo ogromno ne le zaradi hudih posledic, ki jih povzroči odpovedovanje tega organa, temveč tudi zaradi stigme, ki jo je družba dolgo časa pripisovala takšnim boleznim. “Še pred tridesetimi oziroma štiridesetimi leti smo lahko popolnoma nemočno stali ob bolniku, ki ga je zadela kap, ob bolniku, ki ima hudo demenco, ob bolniku, ki ima multiplo sklerozo ...“ Danes lahko s kombinacijo dognanj tako nevrologije kot tudi psihiatrije marsikomu pomagajo, da nadaljuje z normalnim življenjem. Če bi družba v raziskovanje možganov vlagala še več denarja, bi lahko znali popolnoma ozdraviti še več motenj oziroma bi se jih lahko naučili celo preprečiti.

Bomo bolezni možganov lahko preprečili?

Da bi res vedeli, kako možgani delujejo, je potrebno še veliko več raziskav. Danes denimo nekatere bolezni že lahko diagnoziramo skozi genetsko zasnovo ali s slikanjem možganov, še preden sploh nastopijo prvi simptomi; znanstveniki upajo, da bodo kmalu odkrili tudi, kako jih nato preprečiti ali vsaj odložiti njihov začetek. Bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova, se po besedah dr. Pirtoška na videz začnejo, ko smo starejši, toda v resnici je njihovo seme v telesu zasejano že mnogo prej. Prav zato znova poudarja, kako pomembno se je posvetiti raziskovanju, ki je danes pravzaprav že na pragu revolucionarnega odkritja, ki bo ljudem lahko omogočilo, da polno in kakovostno živijo še veliko dlje. Ko je pojasnil, se bodo kmalu rojevali otroci, ki bodo imeli 50-odstotno možnost, da doživijo 100 let. Danes se tako stari ljudje skorajda ne morejo izogniti pojavu demence. Ključno je torej čim prej ugotoviti, kako to bolezen preprečiti. Takrat bomo tudi resnično lahko začeli uporabljati možnosti vnaprejšnje diagnostike, ki je sedaj še etično sporna, glede na to, da zdravnik po postavljeni diagnozi bolniku ravno ne more veliko pomagati.

Kako ohraniti možgane zdrave?

Naši možgani bodo bolj zdravi, če bomo živeli zdravo. “Vse, kar je dobro za druge organe, je dobro tudi za možgane,“ pravi asist. dr. Blaž Koritnik s kliničnega oddelka za klinično nevrofiziologijo in poudarja, da možgane krepita tako fizična kot tudi miselna aktivnost. Dodal je še, da slednje ne predstavlja le reševanje križank, ki se v tem kontekstu tako pogosto omenja, temveč prav vsi izzivi, ki jih postavljamo pred možgane, od druženja do spoznavanja novih stvari (denimo skozi potovanja). Tudi Jure Bon, dr. med, specialist psihiater, je povedal, kako pozitivno na možgane vpliva že enostavno komuniciranje.

Breme skrbi prelagamo na svojce

Opozoril pa je še na eno težavo, s katero se sooča veliko bolnikov z boleznimi možganov. Tudi zato, ker jih žal nemalokrat še vedno ne znamo povsem pozdraviti, saj še niso povsem raziskane, država prav na svojce bolnikov prelaga veliko breme skrbi zanje. “V času gospodarske krize se varčuje tudi tako,“ je še dodal, “kar je izredno zaskrbljujoče.“ Po njegovih besedah se je v obdobju recesije močno povečala tudi obolelost za anksioznimi motnjami in depresijo. Psihiatri jim poskušajo pomagati tako z zdravili kot s psihoterapijo, vendar je to po prepričanju dr. Bona samo “gašenje požara“, saj so za večino razpoloženjskih motenj pravzaprav odgovorne razmere v družbi, ki je zasnovana tako, da je še vedno daleč od pravične.

Če vas o možganih zanima še več, bo ta teden na Nevrološki kliniki v Ljubljani potekala Mala šola nevroznanosti, ki je namenjena tudi laikom. Skozi predavanja in delavnice boste tako lahko med drugim spoznali, ali možgani ponoči res spijo, je mogoče brati misli, se da upočasniti umsko staranje in še marsikaj drugega.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na