Kadar zbolimo, si želimo le eno – da bi ozdraveli. Toda na žalost smo se kot bolniki nemalokrat prisiljeni spoprijemati z vrsto težavami. Zdravstveni sistem nenadoma deluje čedalje bolj zapleten, včasih ne vemo, kam bi se obrnili po pomoč, pogosto nas postane strah, da nam zdravljenja ne bodo predpisali pravočasno. Kako je mogoče nasvet zdravnika pridobiti hitreje, smo se pogovarjali z Ireno Tiselj Kaluža, direktorico sektorja za izvajanje in razvoj zavarovalnice Vzajemna.

Katere so največje vrzeli zdravstvenega sistema?

Zdravstveni sistem je zelo kompleksen, zato se posameznik pogosto težko znajde in jasno razume, kdaj in pod kakšnimi pogoji mu določene zdravstvene storitve pripadajo. Osnovni problem, ki postaja izrazitejši v zadnjih letih, pa je pomanjkanje finančnih sredstev v okviru javnega zdravstvenega sistema. Ta je posledica tako gospodarske krize kot tudi povečanih potreb prebivalcev po zdravstvenih storitvah, medicinske inflacije (uvajanja vedno novih tehnologij zdravljenja in inovativnih zdravil) ter dejansko nejasno opredeljene košarice zdravstvenih storitev. Posledica pomanjkanja finančnih sredstev so dolge čakalne dobe, ki jih tudi prebivalci Slovenije prepoznavajo kot največjo težavo zdravstvenega sistema. Zaradi pomanjkljivega nadzora nastajajo tudi vrzeli v organiziranosti in rabi sredstev namenjenih zdravstvu.

Vse to bolniki na svoji koži največkrat najbolj boleče izkusijo v obliki predolgih čakalnih vrst. Kakšne čakalne dobe pa lahko ljudje pravzaprav pričakujemo? Kakšna je možnost, da bomo čakali dlje, kot je dopustno?

Čakalne dobe so pri različnih izvajalcih in za različne zdravstvene storitve različno dolge. Določa jih Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki za zdravstvene storitve z oznako nujnosti redno predpisujejo najdaljšo čakalno dobo šestih mesecev, na nekaterih področjih pa celo dvanajst mesecev ali več. Čakalne dobe za nekatere vrste skupin zdravstvenih storitev na žalost najdaljšo dopustno čakalno dobo presegajo. Tekoče podatke o čakalnih dobah je sicer mogoče vedno najti na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja.

Lahko do zdravstvene pomoči, ki jo potrebujemo, pridemo prej?

Do zdravstvenih storitev lahko pridemo prej tako, da si sami organiziramo obisk v eni izmed samoplačniških ambulant in plačamo zdravstvene storitve iz lastnega žepa. Za posameznika to lahko pomeni precejšnje finančno breme, saj se cene – zlasti zahtevnih diagnostičnih postopkov, kot je denimo magnetna resonanca – gibljejo od 300 evrov navzgor. Obenem se v obstoječi ponudbi zdravstvenih storitev na trgu običajno ne znajdemo in ne vemo, kakšna je njihova kakovost. Težko se odločimo, katerega specialista naj izberemo. Rešitev za te težave ponuja vzporedno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Diagnoza, ki po dostopni ceni omogoča hiter dostop do visoko kakovostnih zdravstvenih storitev. To zavarovanje omogoča, da se v primeru zdravstvenih težav obrnete na asistenčni center Vzajemne, ki vam nato v najkrajšem času organizira obisk pri zdravniku specialistu. Povprečen čas čakanja na zdravstveno storitev je bil v zadnjih štirih letih samo 3,5 dneva. To pomeni, da je ustrezna diagnoza postavljena hitreje, hitrejši je začetek zdravljenja, obenem pa za kritje stroškov opravljenega pregleda, ki so danes lahko zelo visoki, poskrbi zavarovalnica.

Zakaj postajajo sicer stroški zdravljenja vse dražji? Kaj bo za uporabnike zdravstvenih storitev pomenilo napovedano varčevanje?

Razlogov za rast cen zdravstvenih storitev je več. Eden izmed njih je tako imenovana medicinska inflacija, ki je posledica uvajanja novih, naprednih metod zdravljenja, ki se izvajajo z uporabo tehnološko visoko razvite medicinske tehnologije in naprednih zdravil. Drugi pomemben razlog je staranje prebivalstva. Prav starejši so bolezensko bolj ogroženi in zato večji porabniki zdravstvenih storitev. Tretji razlog je rast števila oseb s kroničnimi obolenji in degenerativnimi boleznimi, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga. In ne nazadnje so dandanes uporabniki zdravstvenih storitev mnogo bolj ozaveščeni in želijo pri svojem zdravljenju aktivno sodelovati ter na njegovo uspešnost tudi sami vplivati. Rast cen zdravstvenih storitev je tako mogoče predvidevati tudi v prihodnje. Zaradi vsesplošne recesije in varčevanja v zdravstvu bo vsak izmed nas moral v vedno večji meri za svoje zdravje poskrbeti sam in ga tudi ustrezno zavarovati. To pa bo zahtevalo korenito spremembo našega razmišljanja.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na