Ionizirajoče sevanje, ki se sprošča pri radioloških pregledih, je škodljivo, toda ali povzroča raka? Še posebej so zaradi tega zaskrbljeni ljudje, ki so imeli zaradi bolezni v kratkem času več takšnih preiskav in so bili tako večkrat izpostavljeni temu sevanju.
Da bi čim bolj zmanjšali škodo rentgenskih pregledov, radiološki poseg poteka po določenem protokolu, pri čemer je doza, ki jo bolnik prejme, čim manjša, njegove spolne organe pa se zaščiti s svinčenim plaščem.FOTO: iStockphoto
Dobro je znano, da lahko rentgenski pregledi poškodujejo genetski material v celicah, kar lahko povzroči maligne spremembe. Ionizacija predvsem vpliva na kromosome v celicah oziroma na sintezo deoksiribonukleinske kisline, iz katere so zgrajeni geni. Poleg tega sevanje vpliva tako na obsevano osebo (somatične okvare) kot na njene potomce (genetične okvare). Kljub vsemu se je treba zavedati, da je pri rentgenskem slikanju potencialna škoda odvisna od količine rentgenskega sevanja, ki jo je prejelo posamezno tkivo ali organ. Osnovna mera, s katero izražamo to količino, je doza. Tako so negativnim posledicam najbolj izpostavljeni tisti, ki se s sevanjem srečujejo pogosto, torej zdravstveni delavci ali tisti, pri katerih so bila hudo kršena pravila zaščite, a to je redkost.
Kljub tveganju se v medicini rentgenski pregledi uporabljajo, saj se pričakuje, da bo terapijska korist večja od tveganja.FOTO: iStockphoto
Količina sevanja se pri različnih pregledih razlikuje. Tako je na primer pri mamografiji, ki jo uporabljamo tudi za slikanje dojke, sevanje izjemno majhno. Približno takšno, kot je to pri letu čez Atlantski ocean. Večino sevanja, ki prihaja na Zemljo iz vesolja, namreč absorbira atmosfera, zato smo mu višje bolj izpostavljeni. Obstajajo tudi pregledi, pri katerih je sevanje večje, na primer rentgensko slikanje prsnega koša. Poleg tega so različna tkiva v človeškem telesu različno občutljiva na ionizirajoče žarke. Najbolj občutljive so celice kostnega mozga, med njimi najbolj levkociti (bele krvničke), limfociti (mezgovne celice), celice reproduktivnih organov, koža in povrhnjica prebavil. Najmanj občutljive so možganske celice.
Da bi čim bolj zmanjšali škodo rentgenskih pregledov, radiološki poseg poteka po določenem protokolu, pri čemer je doza, ki jo bolnik prejme, čim manjša, njegove spolne organe pa se zaščiti s svinčenim plaščem. Razen v nekaterih primerih, ko to ni možno, na primer pri preiskavi trebuha ali medenice. Poleg tega se slikanja ne izvaja na nosečnicah, še posebej ne v prvih tednih nosečnosti. Izjemoma se pri nosečnicah uporablja le, če je ogroženo njeno življenje in če z nobeno drugo preiskovalno metodo ne morejo razjasniti diagnostičnega problema. Kljub tveganju se v medicini rentgenski pregledi uporabljajo, saj se pričakuje, da bo terapijska korist večja od tveganja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV