Kelly se je z motnjami hranjenja pričela spopadati v najstniških letih. Kot priznava, je bila od nekdaj nemirna in je svoj notranji mir našla le z vadbo. ''Šport me je prizemljil. Če sem bila vsa iz sebe pri pouku, so me učiteljice spodbudile k fizični aktivnosti in mi predlagale, naj grem teči na igrišče, da sem se pomirila. Bila sem kapetan pri vseh športih v šoli in občutila velik pritisk, da sem uspešna. Če sem dosegla tri gole pri nogometu, sem se spraševala, zakaj mi ni uspelo zadeti štirih.'' Veliko je zahtevala od sebe, k dodatnemu stresu pa je pripomogla tudi smrt njene najboljše prijateljice, ko je bila stara 13 let. Leta 2009 sta se ločila še njena starša. ''Dobila sem občutek, da izgubljam družino. Umirila sem se, da bi bila moja starša bolj srečna, a ni bilo nobenega učinka. Danes sem si zelo blizu z mamo, a takrat se mi je zdelo, da če me starša ne marata takšne, kot sem, zakaj bi se imela rada sama. Takrat sem nehala jesti normalno. Pričela sem obsedeno nadzorovati svojo prehrano. Zapisala sem si celo najmanjši zalogaj, ki sem ga pojedla. Vstala sem ob 4 zjutraj in izmerila vsak gram vsakega živila, ki sem si ga pripravila čez dan. Krompir sem obrezala na najmanjše možne koščke in šunko prav tako, vse dokler ni bila v velikosti mojega prsta.'' Njena obsedenost s hujšanjem pa se je nadaljevala tudi kasneje.

Najnižjo telesno težo je dosegla tik pred poroko s partnerjem Rhijem, ko je v manj kot petih mesecih izgubila 25 kilogramov in tehtala le še 45 kilogramov. Kmalu po poroki pa ji je Rhi pričel prigovarjati, da mora bolj skrbeti za svoje zdravje, če želi, da skupaj ustvarita družino. K sreči je tudi sama kmalu spoznala, da ni na pravi poti in da mora spremeniti svoje prehranjevalne vzroce. ''Nekega dne sem se pogledala v ogledalo in ugotovila, da sem videti suhljata in nesrečna. V telovadnici sem večino časa preživela tako, da sem se z ljudmi pogovarjala o tem, kako jesti pravilno in izdelati mišično maso in ugotovila sem, da je čas, da začnem slediti svojim nasvetom. Postala sem svoj osebni trener. Da bi pridobila mišično maso, sem morala zaužiti več hrane. Zato sem opustila stradanje in pričela jesti bolj pravilno in se prisilila, da sem jedla različno prehrano vključno z beljakovinami.''

Do januarja 2011 je Kelly dosegla telesno težo 55 kilogramov in postala uspešna tudi na drugih področjih. Danes je lastnica čistilnega podjetja in študira na športni fakulteti. Skupaj s partnerjem Rhijem sta spočela hčer Jasmine, ki je njunemu življenju dala nov pomen. Sedaj je odločena, da ne bo več zapadla v motnje hranjenja. ''Za božič sem se vedno bala, da ne bom zaužila preveč hrane, danes pa lahko te glasove in strahove pomirim. Bolj sem zadovoljna sama s seboj. Še vedno se spopadam s težavami glede svoje samopodobe, a sem veliko bolj mirna kot nekoč. Danes ne pustim, da me stvari vržejo iz tira. Biti mati mali Jasmin mi daje moč, da ostajam zdrava zanjo. Razmišljati moram tudi o njenem pogledu na stvari, ko odraste. Mora me videti, kako jem in da sem srečna. Grozno bi se počutila, če bi šla skozi enako izkušnjo kot jaz.''

Želi pa si spodbuditi tudi druge, ki trpijo za motnjami hranjenja, da se zavedo svoje notranje moči. ''Ljudem nenehno prigovarjam, naj se ne bojijo spregovoriti o svojih občutkih in o svojih težavah, s katerimi se spopadajo. Ko sem se spopadala z anoreksijo, sem bila odločna. Delala sem izjemno trdo in premagala mnogo ovir, da sem si škodila. Sedaj sem odkrila, da lahko vso to energijo usmerim v odločenost, da izboljšam svoje zdravje.''