Le tretjina otrok se dovolj giblje

Celo šolske odmore otroci zdaj najraje presedijo. Naraščanje debelosti v otroštvu pa predstavlja veliko tveganje za srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen in raka. Zato želijo strokovnjaki s projektom "Otroci v mestu" spodbuditi otroke, da bi se več ukvarjali s športom. A prvi, ki morajo otrokom privzgojiti odnos do telesne dejavnosti, so starši.

Večina otrok v naših osnovnih šolah žal ni gibčna. Raziskava, ki je zajela osem osnovnih šol po Sloveniji in približno 1000 otrok, med sedmim in dvanajstim letom starosti, je namreč dala zaskrbljujoče podatke. ''Ugotovili smo na primer, da je le tretjina otrok starih od 7 do 12 let dovolj in redno telesno dejavnih. To pomeni, da telovadijo eno uro vsak dan,'' je povedala mag. Nataša Jan iz Društva za zdravje srca in ožilja. ''Samo 7 % deklet je telesno dejavnih,'' je dodal prim. Matija Cevc iz Društva za zdravje srca in ožilja. Če so se njihovi starši med odmori še podili naokrog, pa jih zdaj kar 41 odstotkov presedi. ''To pomeni, da bodo tudi kot odrasli več ali manj samo še sedeli in edino delo, ki bo, bo gibanje s palcem, ko bodo pritiskali na daljinca,'' je dodal prim. Cevc.

''Morali smo dati znak na stopnice, da je prepovedano sedeti,'' zaskrbljeno pojasnjuje profesorica športne vzgoje na osnovni šoli Vič Karmen Pleteršek. ''Sicer je to izgledalo malce rigorozno, ampak želeli smo otroke spodbuditi h gibanju.'' Pleterškova, ki že 35 let poučuje športno vzgojo, med generacijami opaža nazadovanje v gibanju. ''Na telovadbo pridejo nekateri, ki niti teči ne znajo več pravilno. Se mi včasih zgodi, da katera punca – sama učim punce – tudi pade, ker nima koordinacije, nima moči.''

''Večini otrok je šolska športna vzgoja všeč, vendar je te šolske športne vzgoje malo. Do 6. razreda so tri šolske ure športne vzgoje, potem pa le še dve,'' pojasni mag. Nataša Jan. Prim. Cevc pa dodaja: ''Vsak dan bi morali imeti telesno dejavnost. Tako bi otrokom tudi prišlo v kri, da potrebujejo telesno dejavnost.'' Tudi doma otroci niso športno aktivni - le tretjina se jih skupaj s starši ukvarja s športom. ''Več kot polovica družin se, smo ugotovili v raziskavi, s športom sploh ne ukvarja,'' pove mag. Nataša Jan. V bistvu vzgajamo generacijo mladih ljudi, ki bodo prve posledice, ki so npr. tudi bolezni srca in ožilja, čutili že pri tridesetih letih. Prim. Cevc pa še opozori: ''Približno 30 % zgodnjih srčno-žilnih dogodkov se zgodi zaradi telesne nedejavnosti.'' Zato, pravijo strokovnjaki, je treba spodbujati predvsem starše, da se več gibajo z otroki in jih vpišejo na interesne dejavnosti, na katerih bodo telesno aktivni.