Vrnila se je v St Joseph's bolnišnico, kjer so zdravniki spoznali, da gre za smrtno nevarno okužbo. ''Naredili so mi vrsto ultrazvokov in CT roke. Nato je prišel zdravnik v sobo in rekel: 'To je izjemno resna okužba, ki vas lahko ubije. Izgubite lahko tudi roko.''' V bolnišnico je prihitel njen oče 57-letni Ben Hawley. ''Takrat nisem več vedela, kje sem in očetu sem rekla, da imam občutek, da umiram.''

Zdravniki so odkrili, da se spopada s smrtno nevarno okužbo imenovano nekrotizirajoči fasciitis, ki jo sprožajo različne vrste bakterij, vključno s skupino A streptokokov in Staphylococcus. Gre za hitro potekajočo okužbo, zato so morali zdravniki reagirati hitro. ''Moj kirurg mi je rekel, da izguba roke ni najhujša stvar, ki se trenutno lahko zgodi. 'Skušamo vam rešiti življenje,' je dejal. Res sem imela občutek, da ne bom preživela. Mislila sem, da me bodo uspavali za operacijo in da se ne bom več zbudila,'' pripoveduje.

Med operacijo so ji prerezali kožo od dlani do komolca in ji skušali odstraniti vse okuženo tkivo. Upali so, da so s tem okužbo ustavili, a 30 minut po prvi operaciji je postalo jasno, da se ji širi navzgor proti trupu. Ker Erina trpi za avtoimunsko boleznijo imenovano lupus, jemlje zdravila, ki zavirajo imunski sistem, zaradi česar je bilo njeno telo še dodatno oslabljeno in je njen imunski sistem ni mogel ščititi. ''Poklicala sem Ryana in mu povedala, da bom izgubila roko, čeprav nisem imela niti dobre zgodbe za to, kot je na primer, da sem bila na bojnem polju. Z vojsko je bil že dvakrat v tujini, jaz pa sem doma in se mi to zgodi,'' pravi. Njen mož je še isti dan letel nazaj proti domu in kmalu prispel v bolnišnico. Takrat je znova dobila vročino, zato so se odločili, da mora znova pod nož. Kirurgi so odstranili velik del podlahti in pod tkivom se je pokazalo okuženo zeleno področje. Tudi po drugi operaciji, se stanje ni izboljšalo. Zdravniki so bili že obupani. ''Preden sem šla na tretjo operacijo, je moj mož jokal, oče tudi, zdravniki in medicinske sestre so jokale. To me je res vrglo iz tira. Če so vsi jokali, mi res ni kazalo dobro,'' se spominja. Tri dni kasneje je prestala še eno operacijo, s katero so ji odstranili okuženo tkivo še na zgornjem delu roke. Vsi so si oddahnili, ko se je pokazalo, da je bila ta operacija le uspešna.

Danes ima Erin 47 centimetrsko brazgotino na spodnjem delu roke, ki sega od dlani vse do pazduhe. A to je le majhna cena, ki jo je plačala za tako nevarno okužbo. Zdravniki so ji rešili življenje in celo pazili, da ji med operacijo niso uničili tatoja, ki si ga je dala izdelati na roko in predstavlja koordinate mesta, v katerem se je leta 2012 poročila. Da bi lahko znova normalno uporabljala roko, trenutno hodi na fizioterapijo. Svojemu kirurgu, ki ji je rešil življenje, pa je neizmerno hvaležna. ''Ko sem bila v bolnišnici, nisem mogla nehati razmišljati o tem, da bom nekoč imela otroka in ga ne bom mogla držati v naročju. Svojemu kirurgu dr. Parkerju sem pred zadnjo operacijo rekla, da bom svojega prvega otroka poimenovala po njemu, če me spravi skozi to grozljivo izkušnjo. Samo smejal se je in rekel, da ne bom prva,'' pripoveduje. Njena roka je danes še vedno otrpla, saj so ji morali odrezati veliko živcev. ''Nikoli več ne bo taka, kot je bila, a fizioterapevti pravijo, da mi gre zelo dobro. Sedaj že lahko zagrabim stvari in iztegnem komolec. To je trenutno dovolj zame.''