Tina se spopada z nevrofibromatozo – precej pogosto nevrološko motnjo, ki je dedna, a se ponavadi kaže v blagi obliki. Tino je doletela najhujša oblika in benigni tumorji so se ji pričeli razraščati po vsem obrazu. Ti niso življenjsko nevarni, a so ji iznakazili obraz. Najhuje je bilo v puberteti. ''V puberteti so se začele stvari začele slabšati, ker takrat pride do velikih hormonskih sprememb. Kasneje se je k sreči ustavilo in sedaj redno hodim na operacije v London, kjer mi odstranjujejo tumorje. Prvo operacijo v Londonu sem imela pri 18 letih,'' pripoveduje.
V Sloveniji so ji pred tem opravili šest operacij, a ker je tako ekstremen primer pri nas redkost, je potrebovala pomoč angleških kirurgov, ki imajo na tem področju več izkušenj. Pri njeni bolezni gre za pretirano razraščanje vezivnega tkiva v ovojnicah živcev, zato morajo biti kirurgi med operacijo posebej previdni, da ne bi poškodovali obraznih živcev. Do sedaj je Tina v Londonu prestala šest operacij, tja pa se vrača na pol leta. Čeprav bi si mislili, da so operacije naporne in boleče, se jih Tina v resnici veseli. ''Vsake operacije se vedno bolj veselim, ker vem, da bo po tem stanje boljše,'' pripoveduje.
Prav obraz je namreč tisti, ki ga mimoidoči najprej opazijo na njej. ''S prsti kažejo name, se smejijo ali dregajo vame. V preteklosti se je tudi že zgodilo, da me je kdo slikal. A tega je vedno manj, z vsako operacijo manj,'' pove. Po vsaki operaciji je stanje namreč veliko boljše. K sreči njena bolezen trenutno miruje, a do poslabšanja bi lahko znova prišlo v nosečnosti, ko prihaja do hormonskih sprememb. Kljub temu o tem noče veliko razmišljati, bolj je osredotočena na vse boljše rezultate operacij. Tako upa, da bo nekoč videti povsem običajno. Njeno pot pa bomo spremljali tudi mi.
