Bila je obupana in pomagala si je z lasuljo in rutko, kozmetičarka ji je vrisala obrvi. ''V tistem obdobju, ko si še nesiguren vase, ti rutke, lasulje in te stvari res pomagajo,'' priznava. Zdravniki so ji namreč pojasnili, da ji lasje verjetno ne bodo nikoli več zrasli. To pa je precej značilno za univerzalno alopecijo, pove dr. Borut Žgavec: ''Študije so pokazale, da pri tistih, ki so ob prvem napadu izgubili več kot 50 odstotkov las, je manj kot 8 odstotna verjetnost, da bodo zrasli lasje nazaj.''

Veliko več upanja pa je za bolnike, ki so utrpeli le delno izgubo las. Pri njih lasje navadno znova zrasejo v letu dni. Čeprav se alopecija areata pri bolnikih razlikuje po moči izbruha, je vzrok zanjo isti. ''Naš imunski sistem dlačne ali lasne mešičke prične prepoznavati kot nekaj tujega in jih napade. In posledica tega je, da ti dlačni mešički, hvala bogu ne odmrejo, ampak nehajo delati las ali dlačico,'' pojasni dermatolog. Proces pa lahko sproži stres, prebolela infekcijska obolenja, včasih se pojavi brez posebnega razloga.

A Saša meni, da je bil pri njej sprožilec nezadovoljstvo. Tako se je odločila, da bo svoje stanje sprejme. ''Na eni točki sem ugotovila, da ljudje ipak ne bulijo tako vame. Kakšni otroci so čisto iskreni in rečejo: 'Mami, zakaj pa je tale brez las', ampak sicer pa ne!'' Sedaj že dve leti ne nosi več lasulje ali rutke, spremenila pa je tudi način življenja. Vpisala se je na študij dizajna, si kupila motor in psa ter zaživela veliko bolj srečno življenje.

Več o alopeciji areati:

Aloepcija pomeni izgubljanje las ali plešanje, v medicini pa poznajo več različnih vrst alopecij. Ena izmed njih je alopecija areata. Gre za posebno vrsto plešanja, ki ji rečemo tudi krožno izpadanje las, saj se pri večini bolnikov kaže z okroglimi, nekaj centimetrov velikimi žarišči v lasišču, kjer izpadejo lasje. Moški jih lahko opazijo tudi na bradi. A pri nekaterih ljudeh, tako kot pri Saši Gerčar, se bolezen lahko pokaže v močnejši obliki, pojasnjuje dermatolog asist. Borut Žgavec, dr. med. Ko izgubijo vse lase na lasišču, govorimo o alopeciji totalis, če izgubijo tudi vse dlačice po telesu, obrvi in trepalnice, pa izpad imenujemo alopecija univerzalis. Gre za enake procese, le da si različno izraženi pri različnih ljudeh.

Kako pogosta je bolezen?

Bolezen ni tako redka. Ocenjujemo, da je incidenca približno 1 na 1000, kar pomeni, da se z njo spopada eden na 1000 ljudi. Prevalenca pa je celo 20 odstotna - to pomeni, da se 20 odstotkov prebivalstva enkrat v življenju spopade z alopecijo areato. Tveganje, da bomo enkrat v življenju dobili alopecijo aretato je torej 2 odstotna. V večini primerov pa alopecija areata, poteka v blagi obliki. Pojavi se značilnao krožno izpadanje las. Včasih pacienti sploh ne opazijo plešastih področij. Nanje jih opozorijo frizerji ali pa domači. Če gre za majhno izpadanje las in prizadene manj kot 25 odstotkov lasišča, se pri več kot polovici bolnikov lasje obnovijo sami po sebi. Žal pa se pri mnogih bolnikih bolezen spet ponovi. Gre namreč za kronično ponavljujočo se bolezen. Kako hitro se bo ponovila in kako hitro bo izzvenela, pa je odvisno od več dejavnikov.

Vemo, da je prognoza te bolezni slabša, bolj zgodaj, kot jo dobimo. Večinoma se bolezen pojavi pred 30-im letom starosti, ampak jo lahko dobimo kadarkoli - lahko tudi pri 80-ih letih. Slabša je prognoza tem mlajši smo, ko nas prizadene. Torej pri otrocih je prognoza slabša. Potem čim hujši je prvi napad. Če pri prvem napadu izgubimo vse lase, imamo manj možnosti, da znova zrastejo. Če imamo zraven še kakšno drugo avtoimuno bolezen, prav tako. Bolezen namreč pogosto spremljajo nekatere druge avtoimune bolezni, kot so bolezni ščitnice, nekatere kožne bolezni: vitiligo in tako naprej. Če pride do izgubljanja las, ki teče v ozadju, v področju zatilja, takrat govorimo o fiazi in tudi takrat je prognoza slabša. Torej, več je dejavnikov, na podlagi katerih presojamo in ko dobimo pacienta skušamo predvideti, kako bo bolezen tekla. Vendar pa je to včasih zelo nehvaležno, saj je zelo nepredvidljiva bolezen.

Kljub vsemu pa je popoln izpad las še vedno redek pojav, če prav razumem?

Da, relativno redek. Pr približno 10 odstotkih bolnikov z alopecijo areato se bolezen lahko razvije v totalno ali univerzalno alopecijo. Torej približno pri eni desetini.

Kakšni so vzroki za alopecijo aretato?

Danes poznamo alopecijo areato in vemo, da je to avtoimuna bolezen. Gre za izgubo imunskega privilegija dlačnih meščikov. Naš imunski sistem torej dlačne oziroma lasne mešičke začne prepoznavati kot nekaj tujega in jih napade. Ti dlačni mešički nato nehajo delati dlačico. Dokler napad oziroma to vnetje - ki je sicer zelo blago, nežno in ga ne vidimo s prostim očesom - traja, toliko časa tam lasje ne bodo zrasli. Danes vemo, da je to pogojeno z genetiko. Konec leta 2011 so bili izolirani geni v celicah imunskega sistema, ki regulirajo, kako imunski sistem odreagira in danes vemo, da je ta genetika pomembna pri razvoju alopecije aretate. V medicini pa že dolgo vemo, da so te bolezni pogostejše znotraj določenih družin. Ampak ne gre za tako preprosto dedovanje v smislu, če je imel oče ali mama, bom imel tudi jaz. Je malo bolj zapleteno, poligensko dedovanje.

Kateri so sprožilni dejavniki?

Pacienti pogosto zamenjajo vzročne dejavnike s sprožilnimi dejavniki. A sprožilni dejavnik je neko stanje, ki je sproža, da se neka bolezen manifestira. Pacienti zelo pogosto opisujejo kot sprožilni dejavnik močen psihični stres, lahko se bolezen pojavi po preboleli infekcijski bolezni z visoko temperaturo, nekateri so opisovali tudi po določenih vakcinacijah. Ampak to ni vzrok, ampak sprožilni dejavnik, ki je bolezen sprožil. Ta bi se lahko sprožila tudi sama po sebi brez tega dejavnika. Tudi ko tega dejavnika ni več, bolezen teče naprej.

Kakšne so možnosti zdravljenja za bolnike z alopecijo areato?

Imamo številna zdravila za alopecijo areato in vedno ko imamo veliko zdravil, to pomeni tudi, da ni nobeno idealno. Kako zdravimo je odvisno od tega, kako je razvita bolezen. Če je bolezen v blagi obliki in pričakujemo, da se bo tudi sama popravila, začnemo samo z zdravili, ki jih dajemo v obliki tekočine in mazil. Pri bolj napredujoči bolezni lahko tisti, ki se bolj ukvarjamo s področjem las, dajemo injekcije v področja brez las. Seveda so možna tudi zdravljenja s tabletami. Pri tem uporabljamo imunosupresive in po jemanju teh zdravil, vsi lasje in dlačie ponovno zrasejo. Težava pa je, da ko prekinemo s temi zdravili, obstaja res visoka verjetnost, da se bo izpadanje ponovilo. Ker imajo ta zdravila dolgoročno lahko tudi nekatere zelo resne stranske učinke, ki ogožajo zdravje, včasih celo življenje pacienta, se seveda v takih primerih ne odločamo za dolgoročno zdravljenje s tabletami. Zdravila v smislu, da bi lahko predpisal neko tabletko in rekel, da bo ta pozdravila bolezen in se ne bo ponovila več, žal ni. Ampak v medicini mnogo bolezni le vodimo. V takem primeru, kjer gre za izgubo vseh dlačic po telesu, pacietna pogosto največkrat najbolj prizadene izguba obrvi in trepalnic. Ker če izgubijo lase, lahko nosijo lasulje, pri moških pa je tako moderno, da so brez las. Vidi pa se izguba las in trepalnic. V tem primeru lahko z uporabo določenih injekcij, ki jih dajemo v ta področja, dosežemo, da tam obrvi in trepalnice znova zrastejo. Kar lahko pacientu veliko pomeni.

Obstaja kakšno upanje za tiste, ki so popolnoma izgubili lase, da bi lasje ponovno zrastli?

Upanje je vedno, ker v medicini ni nobena stvar 100 odstotna. Ampak pri tistih, ki so popolnoma izgubili lase in utrpeli alopecijo areato univerzalis ali totalis, je možnosti malo. Tudi pri tistih, kjer se je zgodil izpad zgodaj v otroštvu, je brez zdravljenja možnosti zelo malo. Včasih pri tistih, ki to izrecno želijo, uporabljamo zdravljenje s posebnimi sensibilizacijami. To pomeni, da plešasta področja mažemo s posebnimi substancami, ki sprožijo vnetje v koži in na ta način spremenimo imunski odgovor, da se preusmeri v vnetje, torej v kožo, ne pa v lasni mešiček. S tem znova pride do rasti dlačic. To imenujemo imunomodulacijska terapija, ki pa jo je treba vzdrževati. Sicer pa da bi lasje sami po sebi zrasli pri tistih, ki so izgubili vse dlačice in lase, je zelo zelo malo verjetno.

Študije so pokazale, da pri tistih, ki so ob prvem napadu izgubili več kot 50 odstotkov las, obstaja je manj kot 8 odstotna verjetnost, da bodo lasje znova zrasli. Če izgubijo praktično vse lase in dlake po telesu, pa je ta odstotek še bistveno manjši, tja proti 1 odstotku ali manj. Če lasje izpadejo v manjšem obsegu, pa so dolgoročne študije pokazale, da posameznikom, ki izgubijo manj kot četrtino las, v več kot 50 odstotkih primerov znova zrastejo lasje. Imajo pa več kot 70 odstotno možnost, da se jim bolezen v naslednjih 15-ih letih ne bo ponovila.

Lahko bolniki na kakšen koli način sami pripomorejo k temu, bi lasje znova zrasli nazaj?

Za enkrat ne poznamo nekih mehanizmov ... Seveda izogibanje stresu je pomembno, tudi zdrav način življenja je pomemben za splošno dobro počutje in zdravje. Ampak žal študije niso dokazale, da bi neka vrsta hrane ali način življenja, lahko vplivali na ponovno rast las.