Začelo se je z rdečimi lisami

S psoriazo se je pred 40 leti spoznal tudi Lovro Kern, predsednik ljubljanske podružnice Društva psoriatikov Slovenije. "Pred 40 leti so se mi začele pojavljati rdeče lise po rokah in nogah. Po pregledu pri osebnem zdravniku je ta ugotovil, da imam luskavico in da jo le zemlja lahko vzame ven," pravi.

Zakaj bolezen izbruhne?

Luskavica se običajno razvije ali izbruhne po infekciji (najpogosteje streptokokni angini), piku oziroma ugrizu insekta, rani, poškodbi kože ali opeklini, zaradi stresa, kajenje, prekomernega uživanja alkohola in določenih zdravil (proti bipolarni motnji, visokemu pritisku, malariji). Na splošno pa je izbruh luskavice povezan z delovanjem imunskega sistema, še posebej z belimi krvničkami, ki jih imenujemo T-limfociti. Te običajno potujejo po telesu in ga ščitijo pred tujimi substancami (na primer bakterijami in virusi), pri bolnikih z luskavico pa te celice napadejo zdrave celice in reagirajo na enak način, kot pri celjenju rane ali bojevanju z infekcijo. Prekomerna aktivnost belih krvničk povzroči tudi širitev žilic, zaradi česar se poveča pretok krvi in belih krvničk na prizadetem območju. Te spremembe povzročijo prekomerno razraščanje tako belih krvničk kot tudi zdravih celic, zaradi česar pa se na površju kože oblikujejo nekakšne luske, ki so za bolnike zelo obremenjujoče.

Soočanje s fizičnimi in čustvenimi bolečinami

Zaradi neprijetnega videza je luskavica izjemno nadležna. "Sam videz bolezni res ni ravno najboljši, ampak se navadiš. Z boleznijo sem se sprijaznil, saj so mi jo podrobno opisali in me pripravili nanjo. Dejali so da jo moram negovati kot ljubico," razlaga Kern, ki ga sama bolezen, kot pravi, v življenju ni nikoli ovirala. "Se pa bolniki pogosto pritožujejo zaradi srbenja in neprijetnega videza kože ter bolečinami v sklepih, krvavitvami iz ran in roževinastimi nohti po nastopu kronične oblike." Pri pojavu in poslabšanju simptomov je zato priporočljivo dnevno opravljati kopeli z olji za prhanje, s katerimi se odstrani in pomiri vneto kožo, se redno mazati s kremami, ki vlažijo kožo, ponoči pokrivati prizadeto kožo, da se ne bi rane le še poslabšale, se sončiti (v količinah, ki jih priporoči zdravnik!), se izogibati vsem sprožilcem bolezni in se mazati z zdravilnimi kremami.

Za mnoge bolnike pa so veliko bolj kot fizične, obremenjujoče čustvene bolečine. Okolica bolezen zaradi nepoznavanja namreč velikokrat napačno dojema, saj jo je mogoče opaziti že na daleč, bolniki pa so zato pogosto odrinjeni na rob družbe. Težave pa imajo tudi pri vzpostavljanju normalnih medsebojnih odnosov, komunikaciji in v intimnosti. Prav zato je izjemno pomembno osveščanje ljudi o bolezni. "Včasih je bilo sprejemanje bolnikov zelo ozkogledno in izolirano. Z osveščanjem ljudi o tej bolezni pa so se mnenja le spremenila nekoliko na bolje," pravi Kern. "Kljub temu menim, da bi v vseh bolnišnicah in zdravstvenih domovih morali imeti zloženke z informacijami o tej bolezni, saj veliko ljudi ne ve, kaj sploh je to psoriaza (luskavica) in da bolezen sploh ni nalezljiva."

Neozdravljiva, a nenalezljiva!

Je pa res, da je luskavica neozdravljiva in se je ni mogoče znebiti. Bolniki imajo obdobja, ko se simptomi izboljšajo ali gredo celo v remisijo, včasih pa se simptomi tudi poslabšajo. Vendar pa zdravila, ki bi bolezen popolnoma pozdravilo, za zdaj ni. "Bolezni se ne da popolnoma ozdraviti, lahko pa jo omilimo z raznimi naravnimi pripravki, alternativno medicino, morsko vodo in soncem. Obstajajo pa zdravljenja z biološkimi zdravili, ki so učinkovita, vendar imajo kar nekaj neželenih stranskih učinkov," še pove Kern.

Je pa neizmerno pomembna sama skrb bolnika in način, kako bolezen neguje. "Bolniki z luskavico moramo biti previdni pri prehrani, uživanju alkohola, izbiri higienskih pripomočkov in predvsem se moramo izogibati stresu." Prehrana naj tako ne bi bila iz konzerv, pijača ne gazirana, higienski pripomočki ne agresivni, poleg tega pa naj bi pacienti, kolikor je le mogoče, nosili široka in udobna oblačila, narejena iz naravnih materialov. Zelo pomembno pa je tudi gibanje.

Morda bo osveščenost ljudi o bolezni pripomogla k temu, da bo okolica bolnike začela sprejemati s še manj predsodki, kot jih. Kern pa bolnikom svetuje, da se informirajo o bolezni in jo sprejmejo takšno, kot je. "Predvsem pa se bolniki ne smejo skrivati pred ljudmi in se zapirati vase, saj vsi ti stresi bolezen še poslabšajo. Naj živijo z njo kot s svojo ljubeznijo," še zaključuje.