Britanka Christine Jennings je bila stara 32 let, ko se je s svojimi tremi hčerami igrala v parku in jo je ugriznil klop. Da je prisesan na njeno kožo na prsnem košu, je odkrila šele zvečer, ko je deklice pripravljala na spanec. ''Bil je zelo majhen in polovica ga je bila prisesana v kožo. Takrat nisem vedela, da klopi prenašajo bolezni na ljudi in o tem ni bilo nobene informacije v parku, kjer smo se zadrževali. Strgala sem ga stran, kar je bila najslabša stvar, ki sem jo lahko naredila, saj je glava ostala v koži. Takrat nisem vedela, da je to lahko problematično,'' je povedala za britanski Mail Online.

Kako pravilno odstraniti klopa, si lahko preberete TUKAJ.

Limska borelioza je bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi s svojo slino, ko se prisesajo na gostitelja. Če bolezen prepoznamo pravočasno, jo lahko pozdravimo v nekaj tednih s pomočjo antibiotikov. A težava je, da bolezen na začetku nima tako izrazitih simptomov. Pri nekaterih se nekaj dni po grizu okoli mesta ugriza pojavi značilen rdeči obroč, ki je znotraj blede barve. Prav tak obroč se je pojavil tudi na koži Christine, a si ni mislila, da je posledica ugriza klopa. Če limske borelioze ne zdravimo, lahko infekcija napreduje in se razširi na sklepe, srce in živčni sistem ter je lahko celo smrtno nevarna.

Pomembno je tudi, da čim prej pravilno odstranimo klopa, saj se tako možnost prenosa okužbe zmanjša. Če bi se klop strgal, tako kot se je to zgodilo pri Christine, pa je treba takoj obiskati zdravnika, da ga v celoti odstrani. Christine je šele tri leta kasneje odkrila, da je glava klopa še vedno prisesana v njeno telo. Šele nato so ji klopa kirurško odstranili. A takrat je bilo tako malo znanega o boleznih, ki jih prenašajo klopi, da se je Christine celo šalila z zdravniki, da so njeni simptomi, kot so nenehne migrene in vneti sklepi, s katerimi se je spopadala, posledica ugriza klopa. Zdravniki so ji tedaj zagotovili, da temu ni tako in da ji ni treba biti zaskrbljena.

V naslednjih mesecih so ji diagnosticirali vse od tinitusa do artritisa in številnih drugih bolezni. A osem mesecev po ugrizu klopa je le prebrala članek, ki je pisal o limski boreliozi in opisoval njene simptome. ''Takrat sem bila stoodstotno prepričana, da se spopadam s to boleznijo in od tedaj naprej je šlo vse le še navzdol. Zdravniki so zavračali, da bi moji simptomi lahko bili posledica lymske bolezni.''

Leta 1998 ji je paraliziralo vso levo stran telesa. ''V bolnišnici sem bila štiri tedne, kjer so izključili možnost multiple skleroze. Lymske borelioze niso izključili, a je tudi niso zdravili. Takrat sem imela vse bolj šibke mišice na levi strani telesa. Stanje se je hitro poslabševalo.'' Leta 2000 je pričela izgubljati vid. V poznih fazah lymske borelioze je lahko prizadet vid, saj pride do infekcije oči, prav tako tudi do hrbtenjače in možganov. ''Ko sem pričela izgubljati vid, sem se pričela boriti. Vedela sem, da lahko lymska borelioza povzroči slepoto, zato sem šla na drugi del države, kjer sem poiskala zdravnike, ki so raziskovali to bolezen.''

Dobila je šest kliničnih diagnoz zunaj javnega britanskega zdravstva, ki so vse potrdile limsko boreliozo, a do tedaj je bil njen vid že močno poslabšan. Leta 2004 je odšla na očesno kliniko, kjer so ji diagnosticirali redko kombinacijo očesnih bolezni, ki so vse lahko posledica limske borelioze. Januarja letos je šla na samoplačniško slikanje možganov, ki je pokazalo, da ima globoke lezije v možganih, in zdravniki so to znova pripisali njeni starosti in ne bolezni. ''Vsi, ki so videli ta posnetek, so dejali, da to ne more biti zaradi starosti. Dejali so, da to ni normalno. Trenutno pripravljam pritožbo, ki jo bom skupaj s posnetki poslala v Leicester bolnišnico, kjer pravijo, da so moji posnetki in napadi, s katerimi se soočam, normalni. S tem se sedaj borim že 25 let. Na vsakem koraku sem bila zaustavljena. Zdravniki pravijo, da mi ne morejo več pomagati. Pošiljajo me domov in mi ne pomagajo. Izgubila sem vse. Dobesedno vse. Ne morem si predstavljati, kako slabše je še lahko moje stanje. Ne želim si, da bi me moji otroci gledali umirati brez kakršne koli pomoči. Moje hčerke so pretresene in pravijo: 'Gledamo te umirati in ti ne moremo pomagati.' Če ne bi imela otrok in vnukov, bi do sedaj že obupala.''

Po poročanju The Mirror je predstavnik za odnose z javnostjo iz bolnišnice Leicester ne njene obtožbe dejal: ''Žal nam je, da je Christine nezadovoljna z našo oskrbo. Letos smo jo povabili na nekaj pregledov, a se jih ni udeležila.'' Kljub temu to Christine zavrača. Dejal je še: ''Nismo še dobili uradne pritožbe glede njenih trenutnih skrbi, tako da ji svetujemo, da se obrne na oddelek za informacije za paciente, kjer bodo brez težav znova preučili njene pomisleke.''