Kaj je vitiligo?

Vitiligo je kožno obolenje, ki se sicer lahko pojavi kadar koli v življenju, a najpogosteje prizadane ljudi med 10. in 30. letom starosti. V približno polovici primerov se zgodi, da se prva nepigmentirana žarišča pojavijo že pred 20. letom. Ker so prvi znaki bolezni pogosto zelo majhne in sprva nemoteče brezbarvne lise, nanje oboleli sploh ni pozoren. Ko pa se razširijo, pojavijo na vidnem mestu in ko se na njih začnejo ustavljati pogledi mimoidočih, prizadetega zaskrbi. Odpravi se k zdravniku, kjer se sreča z diagnozo vitiligo. Takrat se iz njega usuje vrsta vprašanj, razlaga dermatologinja dr. Metka Adamič. Kaj to pomeni? Zakaj se je zgodilo ravno meni? Bo bolezen možno ozdraviti? ''A ni redkost, da se žarišča kljub prizadevanju zdravnika in vestnemu zdravljenju širijo, zlivajo med seboj, v redkih primerih celo prekrijejo skoraj celo telo,'' pravi dr. Adamič. ''Velikokrat je koža v neposredni okolici žarišč temneje obarvana, tako so sama žarišča še bolj poudarjena. Največkrat prizadenejo predele, ki so najbolj opazni – obraz in hrbtišča rok. Na obrazu je brez pigmenta običajno koža okoli oči in okoli ust. Razumljivo je, da obolelega takšno dogajanje psihično zelo prizadene in vpliva na njegovo samozavest.''

Poletni meseci so za obolele zelo neprijetni

Poletje, ki ga večina ljudi nestrpno pričakuje, pomeni za marsikaterega obolelega nočno moro. Normalna koža se namreč zaradi izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom obarva, medtem ko na prizadetih predelih, kjer pigmentnih celic ni, koža ni sposobna proizvajati zaščitnega pigmenta. Tako postane razlika med zdravimi in obolelimi predeli kože še bolj očitna. A predvsem v vročih poletnih mesecih, ko je večina naše kože nepokrita in nezaščitena, je še kako pomembno, da se oboleli izogibajo ultravijoličnim žarkom, saj so nepigmentirani predeli kože nezaščiteni pred škodljivimi učinki žarkov, obenem pa postane obolenje še bolj izraženo. Ker pa se je nemogoče vso poletje izogibati soncu, dr. Metka Adamič svetuje: ''Oboleli naj poskrbijo za primerna oblačila in pokrivala ter za redno, vsakodnevno uporabo krem, ki vsebujejo zaščitna sredstva z visokimi faktorji zaščite – najmanj 15 – in ki ščitijo tako pred UVA- kot tudi UVB-žarki.''

Vzroka zdravniki še vedno ne poznajo

Vzroku in izvoru bolezni poskuša priti do dna več znanstvenih študij, ki ugotavljajo, zakaj se na nekem predelu kože pigmentne celice nenadoma ''utrudijo'', proizvajajo manj kožnega pigmenta in celo odmrejo oziroma izginejo. Do zdaj so raziskovalci uspeli odkriti le, da se lahko razbarvane lise pojavijo po poškodbi ali sončnih opeklinah in da se obolenje pogosto pojavlja skupaj z nekaterimi drugimi boleznimi, ki jih štejemo med avtoimuna obolenja – na primer skupaj z obolenjem ščitnice, sladkorno boleznijo, perniciozno anemijo, areatno alopecijo in podobno. ''Ta tako imenovana avtoimuna teorija predpostavlja, da telesne obrambne celice pigmentnih celic na nekem predelu ne razpoznajo več kot svojih. Posledica je uničenje teh pigmentnih celic, izginotje kožnega pigmenta melanina,'' pojasnjuje dermatologinja dr. Metka Adamič. Nekateri bolniki pa povedo, da imajo težave z brezbarvnimi lisami tudi drugi družinski člani, zato znanstveniki sumijo, da je lahko to kožno obolenje tudi dedno. A vse to so le ugibanja, kajti kljub nenehnemu prizadevanju raziskovalcev vzrok nastanka obolenja še vedno ni pojasnjen.

Kako zdravimo vitiligo?

Približno tretjina obolelih opaža, da se stanje popravi spontano. A takšno srečo imajo po navadi le tisti, pri katerih so žarišča omejena samo na določene dele in ne prizadanejo celega telesa. Oboleli, ki se jim stanje ne izboljša samo od sebe in ki se jim lise na koži vse bolj širijo, pa morajo poiskati zdravniško pomoč. ''Izkušen dermatolog bo glede na obliko bolezni, velikost prizadetih površin in samo lokalizacijo žarišč, stopnjo obolenja, ter starost bolnika presodil, katera metoda bo zanj najbolj primerna. Zdravljenje je treba budno spremljati, ga po potrebi prilagajati posamezniku in ob neučinkovitosti spremeniti,'' pojasnjuje dr. Adamič. Pri nas zdravniki za zdravljenje najpogosteje uporabljajo tako imenovane imunomodulatorje – to so kortikosteroidna mazila, ki jih oboleli pod strogim nadzorom dermatologa uporablja večkrat tedensko – ali fototerapijo, kjer pa je za dosego kliničnega uspeha potrebnih več sto obsevanj. V tujini pa so na voljo tudi posebne laserske terapije, katerih prednost je v tem, da je potrebnih bistveno manj obsevanj kot pri klasični fototerapiji, vse bolj pa se uveljavljajo tudi kirurški posegi presaditve prizadetih delov kože.

Nad vitiligo s prehrano?

Nekateri strokovnjaki menijo, da ima tudi način prehranjevanja določen vpliv na potek bolezni. Tako obolelim priporočajo uživanje vitaminov, mineralov, oligoelemntov in vlaknatih hranil ter tistih živil, ki vsebujejo veliko antioksidantov. Pravijo, da je v prehrano še posebej priporočljivo vnesti veliko špinače, brokolija, zelja, rib, soje, oreščkov, česna, borovnic, zelenega čaja, paradižnika, olivnega olja ter da je dobro piti zadosti tekočine. Čeprav povezava med določeno vrsto hrane in zdravljenjem vitiliga še ni znanstveno dokazana, verjetno ni odveč poskusiti.