Kožni rak se deli na melanomski in nemelanomski. Medtem ko prvi ni najpogostejši kožni rak, število diagnoz narašča, še zapišejo.

Zaključek študije, ki so jo opravili na medicinski fakulteti Cumming univerze v Calgaryju, je bil, da se je melanom pojavil okoli deset let prej, če je bolnik v preteklosti uporabljal solarij. Kanadski raziskovalci so, kot poroča Reuters, pregledali podatke 114 bolnikov, ki so v preteklosti uporabljali solarij, ter 222 bolnikov, ki ga niso. Solarij se je izkazal za pomemben dejavnik tveganja tudi, potem ko so izključili mnoge druge, kot so recimo, kako svetlo polt ima oseba ter kakšno barvo las in oči.

Pri bolnikih, ki so uporabljali solarij, so našli več genskih mutacij kožnih celic. Te se nabirajo in sčasoma se lahko pojavi rak.

"Nobena količina sončenja v solariju ni varna," citira Reuters vodjo študije dr. Toni Burbidge. "Veliko bolnikov je povedalo, da so solarij uporabljali, da bi nekoliko zagoreli ter s tem zmanjšali tveganje za opekline, ko so izpostavljeni pravemu soncu. Žal so verjetno s tem pridodali škodi, ki jo povzročajo UV žarki, in se nabira. To je imelo verjetno za posledico zgodnejšo diagnozo melanoma v primerjavi z bolniki, ki solarija niso uporabljali."

Ultravijolično svetlobo po njenih besedah kožne celice absorbirajo, kar lahko poškoduje njihov DNK. To lahko vodi v mutacije, ki se čez čas nakopičijo, zaradi česar se lahko pojavi rak. Če uporabljamo solarij že od mladih let, dolgo časa in pogosteje, to lahko poveča število poškodb. Zdravnica je še opozorila, da lahko dobro vidimo, kdaj škodujemo svojim kožnim celicam, saj takrat porjavimo ali nas opeče.

Omejitev kanadske študije je njena majhnost ter to, da so bolniki iz enega samega kraja, kjer za povrh sonce ni ravno najmočnejše. Kot je za Reuters povedal dr. David Leffell z medicinske fakultete univerze Yale, ki ni povezan s študijo, je prav to lahko razlog, da je bil vpliv sončenja v solariju toliko večji. Opozarja, da ne bi smeli podcenjevati niti škodljivosti običajnega sonca.  

Večje tveganje za kožnega raka imamo, bolj kot smo izpostavljeni kakršnemu koli sončenju, saj to povzroči, da je genskih mutacij kožnih celic vse več.

Nekoliko sonca ljudje potrebujemo, saj naša koža v stiku z njim sintetizira vitamin D. Vendar je za to na našem območju v poletnih mesecih dovolj približno 15 minut izpostavljenosti brez sončne kreme na dan, zapišejo na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V preostalem času se je treba soncu izogibati, še posebej, ko je najmočnejše. Ni dobro, da se načrtno sončimo, da bi porjaveli. Ko smo zunaj v sončnem vremenu, se moramo zaščititi s sončno kremo ali z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrivalom in sončnimi očali. Če uporabljamo sončno kremo, jo moramo nanesti večkrat in v dovolj debelem sloju. Njeno delovanje je lahko zmanjšano, če se potimo.