20-letna študentka Alice Baird se je naslednji dan po zabavi, ki jo je s prijatelji marca letos preživela v nočnem klubu, počutila grozno. Čeprav ni spila veliko, je imela naslednji dan hud glavobol in je mislila, da gre za mačka. Poklicala je svojo mati Joanne in ji povedala, da se počuti slabo in da bo dan preživela v postelji. ''Skušala sem nazaj zaspati, a nisem mogla,'' se spominja. ''Uro kasneje sem bila v hudih bolečinah. Moj glavobol je bil še hujši in dobila sem simptome podobne gripe. Znova sem poklicala mati in ji povedala, da se res slabo počutim. Vprašala me je, če me pride iskat,'' 20-letnica pripoveduje za britanski Mail Online.

Njena mati se je usedla v avto in se odpeljala na dve uri dolgo pot iz mesta Kent v Portsmouth, kjer je njena hči obiskovala drugi letnih univerze. ''Ko je moja mati prispela, sem se počutila že zelo bolno. Imela sem otrdel vrat, bilo mi je slabo, moje oči so postale tako občutljive na svetlobo, da sem jih komaj odprla.''

Njena mati jo je odpeljala proti domu, a na poti je Alice utrpela hude krče. ''Tega dela se ne spomnim več dobro, a so mi kasneje povedali, kaj se je zgodilo. Pričela sem dobivati hude krče v avtu in moja mati je postala izjemno zaskrbljena. Skupaj z očetom sta poklicala rešilca in reševalna ekipa je vprašala starša, ali še diham. Povedala sta, da še in dejali so jima, naj me tako odpeljejo na bližnjo urgenco.''

Ko so prispeli v Univerzitetno bolnišnico Princess Royal v mestu Orpington, so jo zdravniki takoj sprejeli in opravili nekaj testov. Nekoliko kasneje so ji postavili diagnozo. ''Dali so me v umetno komo in me v njen ohranjali tri dni. Moja družina ni vedela, ali bom preživela ali ne. Niso vedeli, ali bom po tem imela poškodbe možganov, utrpela izgubo sluha, vida ali udov - vse to se lahko zgodi kot posledica meningitisa in sepse. Nikoli si nisem mislila, da se bom mogla že pri 20-ih letih boriti za svoje življenje. Celo, ko sem prišla k sebi, me je bilo zelo strah.''

Alice je preživela dva tedna v bolnišnici. Čeprav je kasneje ujela svoje zadnje izpite ob koncu šolskega leta, še do danes ni v stanju, kot je bila pred boleznijo. ''Zamudila sem počitnice na Hrvaškem s prijatelji in družinske počitnice v Belgiji, kar je res škoda. A to ni nič v primerjavi s tem, kaj vse bi lahko zamudila - z vsem preostalim moji življenjem, ki me sedaj še čaka. Imam veliko srečo, da sem danes tu in da sem še živa.''

Sedaj si želi povečati osveščenost o meningitisu in zato je svojo zgodbo razkrila ob tednu osveščanja o meningitisu. Želi si, da bi ljudje dobro poznali simptome, ki kažejo na to bolezen, kot so otrdel vrat, moteča svetloba in temni izpuščaji, ki ne zbledijo, ko pritisnemo nanje. Alice se je pred vstopom na univerzo sicer cepila proti bakterijskim okužbam, a cepivo varuje le pred štirimi vrstami bakterij. Še zdaj pa ni znano, s katero se je spopadala Alice. ''Do meningitisa lahko pride tako hitro, zato želim opozoriti druge mlade ljudi kot sem jaz, da poznajo simptome in da ukrepajo pravočasno, če jih prepoznajo. Zgodnje ukrepanje rešuje življenja in zmanjšuje tveganje za učinke te bolezni, ki trajajo do konca življenja.'' Prav tako sedaj pomaga pri zbiranju dobrodelnih sredstev dobrodelni organizaciji Meningitis Now.