Ko je Laura prvič obiskala svojega osebnega zdravnika, jo je napotil na fizioterapijo. Fizioterapija je le povečala bolečine, zaradi česar je novembra 2012 obiskala nevrokirurga, ki jo je napotil na MRI preiskavo glave in vratu. ''Šlo je le za preiskavo za vsak slučaj. Nikakor nismo pričakovali česa drastičnega, zato je šla Laura na preiskavo sama,'' je povedal njen mož Mark Fischer – Beards. A ko se je Laura vrnila domov in je obsedela v avtu, je vedel, da gre za nekaj resnega. Povedala mu je, da ima možganski tumor. ''Bil sem v popolnem šoku. Ne znam povedati, kako sem se takrat počutil. Nisem vedel, kaj naj rečem.''

Nekaj dni kasnje je Laura prestala operacijo, s katero so kirurgi želeli odstraniti tumor. Ugotovili so, da je pregloboko v možganih, da bi ga lahko odstranili, zato so ga pustili na mestu in opravili biopsijo. A Lauro je med operacijo zadela kap, zaradi česar je utrpela paralizo desne strani, izgubo govora, ni več prepoznala svoje družine. ''Takrat sem postal resnično paničen. Kirurgi so mi povedali, da je prišlo do zapletov in zdelo se je nadrealno. Desna stran njenega obraza je bila povešena in vse, kar je lahko rekla, je bilo 'ja'. Mislim, da me ni prepoznala in šokiran sem bil nad tem, kako občutno se je spremenila v le nekaj tednih.''

Tri dni po operaciji, so paru, ki ima tri otroke – sedemletnega Elliota, šestletnega Henryja in triletnega Sebastiana, povedali, da je tumor benigen. ''Šlo je skorajda za dobro novico, saj tumor ni bil kancerogen,'' je povedal Mark. Laura je tako preživela naslednjih 17 dni v bolnišnici, od tega štiri dni na intenzivni negi. Sčasoma se je njeno stanje izboljšalo in pričela je pridobivati gibljivost svoje desne strani telesa. Zdravniki so ji predpisali zdravljenje s steroidi, zaradi česar je v le petih tednih pridobila 20 kilogramov. 

Kljub vsemu je kmalu zapustila bolnišnico in nato pričela s šest tedenskim zdravljenjem z radioterapijo. ''Najin najstarejši sin je skorajda razumel, kaj se je dogajalo – bil je čisto iz sebe, ker je bila mama v bolnišnici, njej pa je bilo izjemno težko, da ni mogla crkljati svojih otrok. Po radioterapiji so bile stvari sčasoma boljše in tumor je bil stabilen. Rekli so nama le, da mora na redne preglede vsakih osem tednov, da so nadzorovali tumor.''

Letos februarja je Laura lahko prenehala jemati močna protibolečinska zdravila, ki so ji jih predpisali zaradi glavobolov. A je že razvila odvisnost od teh zdravil. ''Imela sem velike težave, ko sem jih prenehala jemati – tresavico in simptome, ki so bili podobni gripi. Zdelo se mi je, da imam insekte pod kožo. Od sedaj naprej bom jemala le paracetamol, saj se bojim ponovne podobne reakcije,'' je pojasnila Laura. Po zadnjih treh pregledih, so zdravniki povedali, da se je tumor skrčil in da je bilo zdravljenje uspešno, 23. oktobra pa so ji znova opravili pregled. ''Tokrat sva oba vedela, da je bilo nekaj drugače – ni se počutila drugače, a sva pričakovala slabo novico,'' se spominja Mark.

Imela sta prav. Tumor je znova zrasel in se kot pajkova mreža ovil okoli možganov. Sporočili so jima tudi grozljivo novico, da je postal malogen in da ima Laura le še tri mesece življenja. ''Bila sva v šoku,'' pove Mark.

Pričela je s kemoterapijo, da bi stabilizirali tumor, pozanimala pa se je tudi o možnostih za poskusno zdravljenje. ''Je izjemno močna in pozitivna osebnost in skušava ostajati optimistična. Otroci vedo, da je mami na 'posebnih zdravilih' in da ima 'težave z glavo', a jim kljub vsemu še nisva razkrila resnice. Za enkrat jim gre nenavadno dobro,'' je povedal Mark. Laura pa priznala, da jo pri boju proti smrtonosnem tumorju po konci držijo predvsem otroci: ''Sem zelo optimistična oseba in ne pustim, da me stvari potolčejo. Otroci so na prvem mestu. Nikoli čez dan ne grem v posteljo – otroci vidijo, da sem še vedno tu in da delam vse običajne stvari.''

Kljub vsemu je izjemno zaskrbljena nad situacijo in vsak dan skuša iskati možne rešitve: ''Dan po diagnozi sem že načrtovala svoj pogreb, sedaj pa se koncentriram na druge možnosti.'' Poleg tega se je par odločil, da bo s svojo zgodbo skušal dvigniti osveščenost glede tumorjev možganov, saj sta prepričana, da je bilo do sedaj opravljenih premalo razsikav na tem področju. Mark in 40 njegovih znancev tako načrtujejo, da bodo 26. aprila organizirali dobrodelni tek, s katerim bodo zbirali sredstva za britansko organizacijo The Brain Tumor Charity.