Po boju z rakom na možganih, se 40-letna Maria Menounos sedaj trudi, da bi ljudi osvestila o simptomih raka na možganih. Pred kratkim je v radijski oddaji na Fox News Radio dejala, da je svoje simptome, zamegljeni vid in hude glavobole, dolgo časa zanemarjala in jih pripisovala stresu. Mislila si je, da si jih preprosto predstavlja, saj je tudi njena mati prestajala raka možganov v četrti fazi in prepričana je bila, da je nekako 'povzela' njene simptome, ker je bila tako povezana z njo in je z njo tako sočustvovala.

''Nisem poslušala svojega telesa. Vsakič, ko je moje telo kričalo, da je nekaj narobe, sem se odzvala: 'Bodi tiho, zaposlena sem,' '' je povedala v radijski oddaji. ''Imela sem glavobole, moj vid je bil nekoliko zamegljen ... A prisežem, bog je te simptome res stopnjeval do te mere, da bi jih res lahko videla.''

A bila je zaposlena in imela je veliko odgovornosti, zato si ni vzela časa za zdravniški pregled. ''Počela sem milijon stvari ... Poleg tega sem ženska, zato so moji lasje morali biti ves čas popolni, moji nohti prav tako, morala sem poslati rože, morala sem načrtovati počitnice, morala sem narediti še tisoč drugih stvari, ki jih ženske počnemo.''

Časa za pregled ni bilo, dokler je ni pričelo boleti uho in je mislila, da ima vnetje ušesa. Takrat je obiskala zdravnika v UCLA medicinskem centru. ''Ko sem zdravniku naštela svoje simptome, sem rekla: 'O moj bog, mislim, da imam možganski tumor tako kot moja mama, a vem, da mislite, da se mi je zmešalo. A zdravnik se je strinjal in dejal: 'Dajmo narediti MRI in pregledati možgane.' Izkazalo se je, da imam res raka možganov.''

Diagnosticirali so ji meningiom – tumor možganske ovojnice, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. A je klasificiran kot možganski tumor, ker pritiska na kranialne živce. Tumorji, ki se običajno razvijejo v glavi so v 85 odstotkih benigni. Ker je tumor počasi rastoč, lahko pacient z meningiomom živi vrsto let, preden ga odkrijejo. Simptomi vključujejo zamegljen vid, boleče glavobole, izgubo sluha, spomina in izgubo občutka za vonj. Če je tumor asimptomatični, zdravniki priporočajo redno nadzorovanje tumorja, a če tumor raste in se razvijajo simptomi, potrebujejo pacienti operacijo, s katero ga kirurg odstrani. Če je tumor kancerogen, se zdravniki lahko odločijo za zdravljenje z radioterapijo, da uničijo rakave celice ali za dele rakave tvorbe, ki jih kirurg ne more odstraniti.

Medtem pa se je Mariina mati spopadala z glioblastomom v četrti fazi. Gre za redko, a agresivno obliko raka možganov, ki se lahko nahaja v možganih ali v hrbtenjači. Tumor se razvije iz možganskih celicah, ki so v obliki zvezde in se imenujejo astrociti. Ti imajo svoj dotok krvi, zato se tumor razvija hitro. Simptomi vključujejo boleče glavobole, bruhanje, izgube zavesti, dvojni vid in težave z govorom. Zdravljenje je osredotočeno na upočasnitev rasti tumorja in vključuje operacijo, kemoterapijo in radioterapijo, a se rak običajno pojavi znova. Tumor v četrti fazi je zelo smrtonosen in pacienti imajo v naslednjih petih letih le pet odstotkov možnosti preživetja.

Maria je dejala, da svojih staršev ni želela obremenjevati s svojo diagnozo, zato o njej ni govorila do operacije. ''Takrat smo izvedeli, da materin tumor hitro raste in da je že res nevaren. Bil je zelo težek čas. Moji mami so diagnosticirali tumor pred tremi leti, okoli osem mesecev kasneje pa so ga diagnosticirali še meni. Leto dni za njo sem imela operacijo še jaz, a to je bilo še v istem letu.''

Pred kratkim je na svojih družbenih omrežjih razkrila, da se je materin tumor skrčil, a da so se njene kognitivne funkcije zmanjšale zaradi vseh zdravljenj. ''Moja mati je pravi čudež ... A njene kognitivne funckcije so precej poškodovane. Ni več moja mama, ki sem jo poznala, in ne vem, kako to pojasniti. Včasih ne ve, kaj se dogaja, se ne spomni stvari ali naredi kaj norega.''