Čeprav je ves čas jedla, je njena telesna teža nenehno padala. Družina je bila zaskrbljena, češ da se spopada z bulimijo.

Bolezni

Jedla je piškote in čokolado, a le izgubljala kilograme ...

K.B.

15. 06. 2015 09.50

Ko je telesna teža 22-letne Kate Miller padla na komaj 38-kilogramov, so bili njeni prijatelji in sorodniki prepričani, da mlada študentka iz Newcastla trpi za bulimijo. Čeprav je jedla čokolado, piškote in normalne obroke, pa je njena telesna teža vztrajno padala. Izkazalo se je, da se spopada s sladkorno boleznijo.

22-letna Kate Miller je pri 18 letih dobila nenavadne simptome, zaradi katerih so vsi mislili, da se spopada z bulimijo. Ves čas je bila žejna in spila je kar 6 litrov vode na dan, pričela je jesti nezdrave prigrizke, a kljub temu hujšala. ''Pričela sem jesti nezdravo hrano. Ves čas sem imela močno željo po sladkem, čokoladi in pici. Lahko sem pojedla do 5000 kalorij na dan, kar je dvakrat več kot potrebuje običajna ženska. Vedno sem jedla zdravo in pazila na svojo telesno težo, zato se mi je to zdelo izjemno nenavadno,'' pripoveduje mlada Kate in nadaljuje: ''Kljub temu da sem toliko pojedla, pa se nisem redila. Bila sem tako suhcana. V mesecu dni sem izgubila 6 kilogramov, ves čas sem pila vodo, hodila na stranišče in večkrat omedlela.''

Izkazalo se je, da so njeni nenavadni simptomi posledica sladkorne bolezni tipa 1. FOTO: Facebook

Ko je v dveh mesecih izgubila kar 12 kilogramov in tehtala le še 38 kilogramov, so bili njeni prijatelji in starši že močno zaskrbljeni. ''Ljudje so mi rekli, da si nisem več podobna in da imam shiran obraz. Spraševali so me, zakaj toliko jem in zakaj sem nenehno na stranišču. Mislili so, da se spopadam z bulimijo,'' pripoveduje. Sama pa je bila vse bolj obupana, saj je vedela, da hrane ne izbljuva, a hkrati ni razumela, kaj se z njo dogaja. ''Mama mi je celo zagrozila, da bom mogla zapustiti študij, če se moje stanje ne izboljša.'' Tudi študij je postal vse bolj naporen, saj je bila ves čas utrujena, zaradi česar se je težko osredotočila na zapiske.

Februarja 2011 pa je končno obiskala osebnega zdravnika, kjer se je pokazalo, da ima nevarno visok nivo krvnega sladkorja. ''Rekli so mi, da je v povprečju nivo sladkorja 5 ali 6, pri meni je bil 40. V bolnišnici so mi povedali, da mi je prenehala delovati trebušna slinavka.'' Izkazalo se je, da mladostnica v resnici trpi za saldkorno boleznijo tipa 1 in da njena trebušna slinavka ne proizvaja več insulina – hormona, ki uravnava nivo krvnega sladkorja. ''Bila sem šokirana. Mislila sem, da se bom ves čas počutila tako in tega nisem želela,'' se spominja.

Zdravniki so pojasnili, da pomanjkanje insulina pomeni, da glukoza v njeni krvi ostaja nespremenjna in se ne pretvarja v energijo. Zaradi tega je bila ves čas utrujena, njeno telo pa je nenehno povečevalo željo po sladkem. Telesno težo pa je izgubljala, ker je telo namesto iz glukoze pričelo energijo pričelo črpati iz njenih maščobnih celic in mišic. Tako so ji pojasnili, da si bo morala injicirati insulin in paziti na prehrano. ''Nekaj časa sem ostala na fakulteti, kjer sem bila vpisana, a sem morala ves čas paziti na prehrano, če sem želela imeti pod nadzorom sladkorno bolezen. Zato sem se prepisana na fakulteto, ki je bila bližje doma mojih staršev, da so mi lahko pomagali pri temu,'' pojasni.

Danes ima redne preglede pri zdravniku in jemlje insulin po tem, ko poje ogljikove hidrate ali drugo hrano, ki ima veliko sladkorja. K sreči pa z ukrepi, ki so ji jih predpisali zdravniki, danes dobro uravnava svoje stanje. ''Odkrila sem, da lahko z injekcijami insulina živim povsem normalno življenje,'' pojasni.