Stanje ni ozdravljivo, a obstajajo določena zdravljenja, ki lahko upočasnijo izpadanje las. Najstnica je dobila kar 60 steroidnih injekcij na mesec, da bi preprečili izpadanje las, a zdravljenje pri njenih 18 letih ni bilo več učinkovito. ''Bila sem na polletnem potovanju po Aziji, ko sem opazila, da so mi lasje pričeli izpadati v šopih. Lahko sem nosila samo še čop, da sem skrila plešaste predele,'' pripoveduje. Ko se je vrnila v Britanijo, so ji postavili diagnozo alopecia totalis, kar pomeni, da bo verjetno izgubila vse lase na lasišču, obrvi in celo trepalnice. Nadaljevala je z zdravljenjem, a je bilo neučinkovito. Tudi steroidne kreme niso več pomagale. Do 19. leta starosti je bila že popolnoma brez las in začela je nositi lasuljo. ''Ko sem izgubila lase, sem bila obupana. Moja babica je vedno govorila, kako lepe lase imam in kako so moji močni lasje najlepša stvar na meni. Ponavadi pričakuješ, da starejši moški izgubijo lase, ne pa najstniške deklice,'' je povedala.

Čeprav ni imela drugih zdravstvenih težav, je alopecijo težko sprejeti, saj močno vpliva na zunanji videz. Kar osem let je plešavost skrivala z lasuljo. ''Nisem dovolila, da bi me kdo videl brez nje. Ne moja družina ne moj takratni fant. Sicer je bil res super glede mojega stanja in mi je večkrat pomagal tudi prekriti plešaste predele. A bilo me je preveč sram, da bi dovolila, da bi mi kdo pomagal.'' Ko je preteklo nekaj časa, se je Yasmin vse bolj dozdevalo, da z lasuljo prikriva svojo pravo osebnost.

Lani pa se je odločila, da jo odvrže. Bila je na enoletnem potovanju po Avstraliji, kjer je bila neznosna vročina. Njeni prijatelji so se lahko ohladili v morju, ona pa si ni upala v vodo. ''Zavidala sem jim, ko so lahko skakali v morje, jaz sem jih lahko le gledala z obale. Preveč sem se bala, da bi si zmočila lasuljo in da bi mi padla z glave,'' se spominja. A pol leta kasneje se je le opogumila in prvič zjutraj od doma odšla brez lasulje. Bilo je skoraj osem let po prvi diagnozi. ''Spoznala sem, da ko sem nosila lasuljo, sem se pretvarjala, da sem nekdo drug. Rekla sem si, da moram biti pogumna in jo sneti. Ko sem bila v Byron Bayu, sem jo snela in občutek je bil osvobajajoč,'' se spominja. Sprva jo je snela samo zjutraj, nosila pa jo je zvečer. A kmalu je spoznala, da ni nič hujšega, če okoli hodi brez lasulje. Kmalu je ni več nadela. Občutek svobode brez nje je pretehtal vse strahove. ''Nenavadno pa je bilo to, da ko sem nehala nositi lasuljo, so mi lasje znova pričeli nekoliko bolj rasti.''

Odprla je tudi svoj Instagram profil in začela objavljati svoje selfije s plešasto glavo. Sedaj ima že skoraj 1000 sledilcev, prejela pa je številna sporočila deklet, ki občudujejo njen pogum. Danes 24-letna Yasmin pravi, da ljudje včasih strmijo vanjo in jo sprašujejo, ali ima raka, a se kljub temu brez lasulje bolje počuti kot z njo. ''Čeprav se včasih kdo obregne ob mojo frizuro, se večinoma za to ne zmenim. Takrat, ko me to zmoti, bi se prvi trenutek najraje zakrila s kakšnim pokrivalom, a se prisilim, da tega ne naredim.'' Z objavami na Instagram profilu pa navdihuje tudi druge z alopecijo. ''Prejela sem veliko lepih komentarjev najstnic, ki imajo prav tako alopecijo in pravijo, da jih moj Instagram profil navdihuje – to je tisto, kar greje moje srce. Nikoli si nisem mislila, da to v resnici komu pomaga. Dolgo časa sem potrebovala, da sem sprejela alopecijo, a je bilo vredno. Če pomagam eni sami osebi, je bilo vredno.''

In dodala: ''Živimo v svetu, kjer si vsi želijo debele goste lase. Moja babica je nekoč rekla, da me lasje delajo lepo. A ponosna sem nase, ker je alopecija iz mene naredila boljšega človeka. Sedaj bolj cenim majhne stvari, ki jih imam. Sedaj si mislim: 'Pa ja, saj so samo lasje – zakaj je to tako pomembno? Konec koncev ne umiram!''