Nekaj tednov kasneje so ji zdravniki diagnosticirali lymsko boreliozo. ''Niti sanjalo se mi ni, da lahko majhna žuželka povzroči kaj takega,'' je povedala pevka, ki misli, da jo je klop najverjetneje ugriznil prejšnje poletje. ''V postelji sem preživela kar pet mesecev. Težko sem dihala, nisem mogla govoriti, nisem se mogla premikati. Mislila sem, da bom umrla,'' je odkrito priznala. V postelji je preživela kar pet mesecev, zanjo pa je skrbela njena mati, ki se je za nekaj časa preselila k njej. Pri oskrbi je pomagal tudi njen mož 40-letni Chad Kroeger, ki je bil sicer v tem času na turneji s skupino NickelBack.
''Bilo je že tako hudo, da se v nekem trenutku nisem mogla stuširati ves teden, saj sem komaj vstala iz postelje,'' še doda in prizna, da so ji bili v tem temnem obdobju v veliko oporo njeni oboževalci. ''Sporočila in posnetki, v katerih so mi pošiljali dobre želje, so me nadvse ganili. Sicer pa je bil zame to trenutek streznitve. Od zdaj naprej si želim predvsem uživati svoje življenje.''
Sicer pa smo lymski boreliozi izjemno izpostavljeni tudi v Sloveniji, saj se uvrščamo v sam vrh obolelih v Evropi. “V Sloveniji vlada pandemija lymske borelioze, saj je incidenca obolenja v letu 2008 že dosegla 256 bolnikov na 100.000 prebivalcev, kar nas postavlja na prvo mesto na svetu in v Evropi," pravi infektolog mag. Branko Šibanc, ki hkrati opozarja, da je nevarnost nadpovprečna še posebej na celjskem, kranjskem in goriškem območju. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči.
Kako se razvija lymska borelioza? Bolezen nastane, ko z borelijo okužena slina klopa med vbodom prodre v podkožje, bakterije pa se nato širijo lokalno ali pa se po krvi in/ali limfi razsejejo po telesu. Na mestu vboda se lahko razvijejo kožne spremembe – večje rdeče področje okoli vboda – ki so posledica širjenja borelij po koži. V naslednjih nekaj dneh ali tednih, ko se borelija širi po telesu, pa se lahko pojavijo splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobol, huda utrujenost, prekomerno znojenje, suh kašelj. Razsoju sledi različno dolgo latentno obdobje, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov ali mesecev ali celo let. Zgodnjo lokalizirano okužbo (stadij I) najlažje prepoznamo, saj je vidna in značilna. Rdeč okrogel ali ovalen kožni madež (erythema migrans), večji od 5 cm, prisoten vsaj teden dni, se praviloma razvije v obdobju nekaj dni (redkeje tudi po več mesecih) po vbodu okuženega insekta na mestu, kjer je povzročitelj vstopil skozi kožo in predstavlja značilno kožno spremembo zgodnje lokalizirane oblike bolezni. Pri odraslih bolnikih je približno polovica teh sprememb lokaliziranih na spodnjih okončinah, ostali so razporejeni drugje po telesu. Sprememba je lahko locirana tudi na mestu, kjer sicer vboda klopa nismo opazili. Kožne spremembe so ovalne ali okrogle, homogene ali kolobarjaste in se postopoma večajo. Izjemoma je eritem manjši od 5 centimetrov, največkrat kot posledica sekundarne okužbe kože ob vbodu insekta. V nekaj dneh ali tednih se lahko borelije razširijo iz kože po krvi ali limfi v notranje organe, kar povzroči zgodnjo razsejano obliko bolezni in nastop II. stadija. Le-ta se kaže s prizadetostjo kože (pojavi se lahko multipli erythema migrans), živcev, sklepov (na primer bolečine v sklepih, kratkotrajni napadi artritisa), srca (vnetje srčne mišice in osrčnika), oči ali mišic. V tej fazi bolezni bolnike pogosto spremljajo splošno slabo počutje in utrujenost. Kasna lymska borelioza (III. stadij) pa se razvije v enem letu ali več od začetne okužbe in se kaže s kroničnimi spremembami, ki močno prizadenejo sklepe (dolgotrajni napadi artritisa ali kronični artritis z razjedami hrustanca in kosti; reaktivni artritis, artralgije), sklepe (vnetje sklepov se kaže predvsem z oteklino, bolečino in pridruženim tekočinskim izlivom), živčni sistem, oči in kožo (Acrodermatitis chronica atrophicans). Prizadetost kože se pojavlja pretežno pri odraslih osebah in prizadene predvsem oddaljene dele okončin (hrbtišče rok, podlahti, stopala, goleni). Koža postane najprej modrikasto-rdečkasto obarvana, nekoliko otekla in lahko rahlo boleča. Sčasoma se prične tanjšati, postane prevelika in ohlapna, se guba in svetlika, skoznjo prosevajo žile. Ob tem imajo bolniki lahko še prizadete sklepe. Kaj storiti v primeru okužbe? V primeru okužbe z borelijo moramo čim prej obiskati zdravnika, saj je potrebno antibiotično zdravljenje. Opozoriti velja, da tudi pravilno in takojšnje antibiotično zdravljenje ne prepreči 100% nadaljnjega razvoja bolezni, zato je potrebno še vsaj enoletno opazovanje bolezenskih simptomov ali znakov, ki so navedeni zgoraj. Alternativno zdravljenje v zgodnjih fazah bolezni odsvetujemo, se pa ga lahko poslužujemo, ko smo zaključili antibiotične cikluse in imamo še bolezenske sekvele. Prav zaradi trdovratnosti borelijske okužbe je pomembno preprečevanje bolezni. Osveščenost in poznavanje bolezni sta osnovi za hitro in ustrezno ukrepanje ob pojavu bolezni. Še pomembnejše je preprečevanje okužbe. Pri tem se ni potrebno odrekati sprehodom po naravi in po gozdu. Zavedajmo se, da na višini nad 1000 m praviloma ni klopov. Oblačimo se v svetla oblačila, ker na njih prej opazimo klopa. Na nevarna območja ne hodimo bosi ali pomanjkljivo oblečeni. Priporočljiva so zaščitna sredstva proti vbodom klopov - repelenti. Nanašajte jih večkrat, saj se njihov učinek zmanjšuje s podaljšanim bivanjem v gozdu. V kolikor živimo v hiši ob gozdu, lahko po izpostavljenih mestih obrobja našega travnika razpostavimo s permetrinom prepojene kosmiče bombažne vate, ki jo miške praviloma odnesejo v svoja domovanja in kjer v samem žarišču zatremo klope. Miške so namreč "gojišče" borelije in ko se nanje prisesa larva klopa, se le ta okuži z bakterijo, ki jo nato prenese na sekundarnega gostitelja. Obstaja tudi posebna vrsta rac, ki se prehranjuje s klopi in ki jih je možno gojiti na dvorišču v ta namen. Kako pravilno odstraniti klopa? Če opazimo na koži premikajočega klopa, ga previdno pobrišemo oziroma snamemo s kože, najbolje s papirnim robčkom in pri tem pazimo, da nam ne pade na tla, ker ga lahko tako izgubimo in se kasneje ponovno pojavi na katerem od družinskih članov. Potrebno ga je stisniti, roke pa si razkužimo. Če je klop prisesan v kožo, ga ne smemo dušiti z olji ali žgati. Skušamo ga izvleči celega z zato namenjenimi odstranjevalci. Slednje naj bi imelo vsako gospodinjstvo tako doma kot tudi v avtu. Obstajajo posebne pincete, dvoglave vilice (dve velikosti) in 'lasso' zanke za odstranjevanje klopov, s katerimi oprimemo klopovo glavico oziroma vrat tik ob koži. Med odstranjevanjem izvajamo polkrožne gibe in klop praviloma popusti. Klopa nikoli ne vlečemo za zadnjik, saj se bo zanesljivo pretrgal in bo v koži ostala glavica, s čimer se poveča možnost okužbe oziroma pride kasneje do tujkovega granuloma. Kljub temu zaradi zaostale glavice ne potrebujemo obiskati zdravnika, marveč jo skušajmo odstraniti s sterilno iglo, v nasprotnem primeru pa jo bo telo samo izločilo v procesu vnetja ali pa obdalo s tkivom v procesu tujkovega granuloma. Antibiotično zdravljenje v obeh primerih ni potrebno. Obstaja tudi priprava, s katero klopa najprej zamrznemo in nato z vgrajeno pinceto odstranimo. Takšen način odstranitve se vsaj zaenkrat zdi varen in eleganten. Po odstranitvi klopa ubijemo ali shranimo v vodotesno škatlico, saj je možno opraviti preiskavo na morebitno vsebnost borelije v klopovem telesu. To lahko storimo s posebnim testom, ki ga kupimo v lekarni in lahko po enostavnem in hitrem postopku sami analiziramo klopa. |
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV