Začelo se je pred dvema letoma, ko je takrat 39-letna Mojca Jambrešič sprva občutila le blago utrujenost in dražeč kašelj. A to je pripisala prehladu oziroma hitremu tempu življenja. ''Razen tistega kašlja zjutraj, ki je bil, kot da bi že 30 let kadila, nisem občutila nič kaj takega, kar bi kazalo na neko resno bolezen. Pač infekcija. In s tem pojasnilom sem bila tudi parkrat odslovljena od osebnega zdravnika,'' pojasnjuje Mojca Jambrešič. Čez teden dni bo bolje, so ji rekli in predlagali naj vzame tableto proti prehladu.

A utrujenost je bila vse hujša, celo do te mere, da je vse pogosteje v sedečem položaju zaspala. Pojavilo se je tudi srbenje kože. ''Grozno srbenje kože. Ampak takrat misliš, mogoče sem uporabljala kakšno napačno tekoče milo, kakšen napačen losijon,'' pojasni. Vračala se je k zdravniku in vedno znova prosila za napotnico za slikanje pljuč: ''Na koncu sem se res že borila za napotnico za slikanje pljuč, ker sem sumila, da če težko diham, da mora biti izvor na pljučih.''

Njeni strahovi so se kmalu izkazali za upravičene. Ko je le dobila napotnico za slikanje pljuč, so odkrili, da ima ogromen tumor med obema pljučnima kriloma v mediastinumu in postavili so diagnozo Hodgkinov limfom. ''Zamajejo se ti tla pod nogami in življenje se ti v trenutku obrne na glavo. Sprva sem imela občutek, kot da sem v filmu, nato pa odkrila, da gre za realnost,'' se spominja. Še huje pa je bilo, ko je izvedela, da je njena bolezen že napredovala in se razširila na pljuča in rebra.

A pozna diagnoza pri tej bolezni ni takšna redkost, pove predsednica Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic: ''Največkrat je pozno odkrit pri mlajših ljudeh, ker mladi že sami simptomom ne posvečajo dovolj pozornosti. Mislijo, da so simptomi nekih nenavarnih bolezni. Enako pa se potem zgodi še pri splošnih zdravnikih.''

Prav zato je ključnega pomena pravočasno prepoznavanje simptomov. Če ti ne izginejo, je potrebno takoj ukrepati. ''To so povečane bezgavke na vratu, lahko pod pazduhami, v dimljah. Simptomi so tudi suh dražeč kašelj, ki ga ne spremlja prehlad. Je dolgotrajen in vedno bolj stopnjujoč. Napojasnjeno hitro hujšanje, nočno potenje,'' pove predsednica združenja.

Čeprav so Mojci raka odkrili pozno, je kemoterapija k sreči delovala. ''Zdravila sem se s kemoterapijo. Posegla sem tudi po alternativni medicini in poskusila s hašiševo smolo. Sva se z onkologinjo dogovorili, da gremo z roko v roki. Nisem opustila uradnega zdravljenja, ampak smo šli z roko v roki,'' poudari.

Njena bolezen je danes v mirovanju in sedaj blaži le še stranske učinke kemoterapije, kot so bolečine v mišicah in sklepih ter zgodnja osteoporoza.

''Nikoli ni tako težko, da se ne bi dalo zdržati''

Njeno poslanstvo je sedaj osveščati o simptomih raka limfnega sistema, da bi jih ljudje čim prej prepoznali in obiskali zdravnika. Zgodnje zdravljenje je namreč najbolj učinkovito in prinaša najmanj zapletov. Hkrati pa skupaj s svojo sotrpinko Marto Jurkovič opogumljata bolnike, naj ostanejo močni med zdravljenjem in ne obupajo. V ta namen izdelujeta posebne kamenčke upanja, ki jih podarjata bolnikom. ''Na njih so zapisane motivacijske misli, kot so: 'upaj si sanjati,' 'odvrzi skrbi', 'optimizem', 'upanje' … Namen je opogumljanje. Da ni nikoli tako težko, da se ne bi dalo zdržati. Ampak vseeno pa mislim, da si moramo res drug drugemu dajati oporo,'' pove in doda, da je sama to oporo v času zdravljenja najbolj pogrešala, zato jo zdaj z veseljem ponuja drugim. ''Strokovno pomoč ti dobiš in jo imaš, pogrešala pa sem ta del. Ker večino časa si med zdravljenjem kar na tleh. Domači ti lahko pomagajo v neki meri. Ne morejo pa ti dati tistega, kar ti lahko da nekdo, ki je to izkušnjo dal čez,'' razloži.

Vsem, ki čutijo, da je z njimi nekaj narobe in jih zdravniki ne jemljejo resno, pa polaga na srce: ''Če ti čutiš, da s tabo nekaj ni v redu, da veš, da si pred tem drugače funkcioniral. Bodi trmast, bodi vztrajen, vrni se nazaj, pa magari 20-krat, če je potrebno.'' Ključno je namreč odkriti vzrok slabega počutja in najti način, kako si pomagati.