Kaj je multipla skleroza?

Multipla skleroza je avtoimunsko stanje, ki prizadene možgane in hrbtenjačo (centralni živčni sistem). Pri MS vaš imunski sistem pomotoma napade mielinske celice. To so zaščitne ovojnice (ovojnice), ki obdajajo možganske in hrbtenjačne živce. Poškodba mielinskega ovoja prekine sporočila (signale), ki jih vaši živci pošiljajo po telesu za izvajanje funkcij, kot so vid, občutki in gibanje.

Poškodba mielina se lahko pojavi v možganih, hrbtenjači in živcih, ki oskrbujejo vaše oči. Za MS ni zdravila, vendar je na voljo zdravljenje, ki pomaga zmanjšati nadaljnjo škodo zaradi MS in vam pomaga pri obvladovanju simptomov.

Katere so vrste multiple skleroze?

Obstajajo štiri vrste multiple skleroze. O vrstah si lahko predstavljate način, s katerim lahko vaš ponudnik opiše vaše simptome, namesto da gre za štiri različna stanja:

Klinično izoliran sindrom (CIS): Ko imate prvo epizodo simptomov, ki kažejo na MS, vendar ne izpolnjujete kriterijev za MS, ponudniki zdravstvenih storitev to pogosto kategorizirajo kot CIS. Vnetje in poškodba mielina povzročata vaše simptome. CIS se lahko razvije v multiplo sklerozo.

Recidivno-remitentna multipla skleroza (RRMS): To je najpogostejši način, na katerega se multipla skleroza začne – po ocenah ima to vrsto MS 85 % ljudi z diagnozo MS. MS povzroča izbruhe (ponovitve ali napade) novih ali starih simptomov. Sledijo obdobja remisije (ko se simptomi stabilizirajo ali izginejo).

Sekundarno progresivna multipla skleroza (SPMS): V mnogih primerih RRMS sčasoma napreduje v SPMS. V sekundarni progresivni fazi multiple skleroze se poškodbe živcev kopičijo in simptomi se postopno poslabšajo. Morda boste še vedno imeli nekaj ponovitev ali izbruhov, vendar je manj verjetno, da bo prišlo do obdobij remisije (ko se simptomi stabilizirajo ali izginejo).

Primarno progresivna multipla skleroza (PPMS): V nekaterih primerih se lahko simptomi MS začnejo počasi in se postopoma slabšajo od samega začetka, brez obdobij očitnih recidivov ali remisij.

Kaj povzroča multiplo sklerozo? 

Strokovnjaki še vedno ne vedo zagotovo, kaj povzroča multiplo sklerozo. Raziskave potekajo, da bi ugotovili, kaj povzroča bolezen. Štejejo se dejavniki tveganja za nastanek bolezni:

- Izpostavljenost nekaterim virusom ali bakterijam; kot je virus Epstein-Barr.

- Kraj bivanja; območja dlje od ekvatorja imajo višje stopnje MS; to je morda zato, ker imajo te regije manj sončnih dni, kar je lahko povezano z nižjimi ravnmi vitamina D, dejavnika tveganja za razvoj MS.

- Delovanje imunskega sistema; multipla skleroza je avtoimunska bolezen in še vedno ni znano, kaj povzroči, da imunske celice nekaterih ljudi pomotoma napadajo zdrave celice

- Genske mutacije; družinski član z MS poveča tveganje za bolezen, vendar še vedno ni jasno, kako in kateri geni igrajo vlogo pri sprožitvi multiple skleroze.

Multipla skleroza pogosteje prizadene ženske kot moške. Večina ljudi z MS se diagnosticira med 20. in 40. letom starosti, vendar obstaja oblika bolezni tako pri otrocih kot pri ljudeh, starejših od 50 let. MS je najpogostejša avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Zadnja ocena skupnega števila ljudi z multiplo sklerozo na svetu je bila 2,8 milijona, z incidenco 36 na 100.000 ljudi.

Pojavnost bolezni se v različnih regijah po svetu zelo razlikuje. V Afriki se multipla skleroza pojavi pri petih ljudeh na 100.000, v primerjavi z devetimi na 100.000 v jugovzhodni Aziji, 112 na 100.000 v Severni Ameriki in 133 na 100.000 v Evropi.

Svetovni dan multiple skleroze uradno obeležujemo 30. maja. Združuje globalno skupnost organizacij za ozaveščanje o bolezni in kampanjo z vsemi, ki jih prizadene MS.

Z napredovanjem bolezni se lahko simptomi multiple skleroze poslabšajo in povzročijo zaplete, kot so:

- težave pri hoji, kar lahko povzroči uporabo palice, hojice ali invalidskega vozička,

- izguba nadzora nad črevesjem ali mehurjem,

- težave s spominom,

- spolne težave.

Simptomi in vzroki multiple skleroze

- Spremembe vida (optični nevritis, dvojni vid, izguba vida).

- Mišična oslabelost (običajno prizadene eno stran obraza ali telesa ali pod pasom).

- Otrplost ali nenormalni občutki (običajno prizadenejo eno stran obraza ali telesa ali pod pasom).

- Utrujenost.

- Nerodnost.

- Omotičnost.

- Težave z regulacijo mehurja.

- Izguba ravnotežja in koordinacije.

- Težave s kognitivnimi funkcijami (mišljenje, spomin, koncentracija, učenje in presoja).

- Spremembe razpoloženja.

- Okorelost mišic in mišični krči (tresenje).

Ti simptomi se razlikujejo od osebe do osebe in lahko nihajo v resnosti od enega dne do drugega. Morda imate nekaj teh simptomov, vendar je malo verjetno, da jih boste izkusili vse hkrati.

Pri MS imate lahko obdobja remisije, ko simptomi izginejo in se počutite bolj podobni sebi. Morda celo pozabite, da imate multiplo sklerozo, dokler simptomi znova ne izbruhnejo. Ta občutek normalnosti in stopnja normalnosti se lahko razlikujeta glede na vrsto in stopnjo.

Kako se diagnosticira multipla skleroza?

Na voljo ni niti enega diagnostičnega orodja, ki bi natančno določilo stanje. Namesto tega bo zdravnik diagnosticiral MS po fizičnem pregledu, nevrološkem pregledu in testiranju. Med pregledom bo vaš zdravnik izvedel več o vaših simptomih in zdravstveni anamnezi. Testiranje lahko vključuje preiskave krvi, MRI vaših možganov in hrbtenjače ter analizo hrbtenične tekočine.

Preden prejmete uradno diagnozo MS, lahko traja nekaj časa. Morda boste morali opraviti več potovanj, da boste obiskali svojega ponudnika, preden boste zagotovo vedeli. To se zgodi, ker so lahko simptomi MS videti ali se pojavijo pri več drugih pogostih stanjih. Čeprav je zamuda pri uradni diagnozi lahko frustrirajuča, pravilna diagnoza vašemu zdravniku pomaga pri natančnem zdravljenju vaših simptomov.

Kateri testi diagnosticirajo multiplo sklerozo?

Če vaš zdravnik sumi, da imate MS, vas lahko napoti k nevrologu. Nevrolog je zdravnik, ki je specializiran za zdravljenje stanj, ki prizadenejo živčni sistem, kar vključuje možgane in hrbtenjačo. Diagnostično testiranje pomaga vašemu ponudniku izključiti stanja s podobnimi simptomi kot MS. Lahko vključuje:

- Krvni testi in testi urina.

- Slikanje z magnetno resonanco (MRI).

- Test optične koherentne tomografije (OCT).

- Lumbalna punkcija.

- Test evociranega potenciala (EP).

Ali obstaja zdravilo za multiplo sklerozo?

Trenutno ni zdravila za MS.

Kako se zdravi multipla skleroza?

Zdravljenje multiple skleroze se osredotoča na zmanjšanje nadaljnje škode, obvladovanje simptomov in preprečevanje zapletov. Vaš načrt zdravljenja lahko vključuje:

- Zdravila.

- Fizikalna, delovna ali govorna terapija.

- Svetovanje za duševno zdravje.

Zdravila za multiplo sklerozo lahko zmanjšajo recidive (obdobja, ko se simptomi poslabšajo ali se pojavijo novi simptomi) in razvoj novih lezij/brazgotin ter upočasnijo napredovanje bolezni. 

Kakšni so obeti za multiplo sklerozo?

Multipla skleroza je vseživljenjsko stanje brez zdravila. Vendar so razpoložljive možnosti zdravljenja zelo učinkovite pri obvladovanju simptomov in zmanjšanju pogostosti izbruhov. Ne glede na zdravljenje lahko MS povzroči invalidnost in sčasoma oteži opravljanje rutinskih stvari brez pomoči. Vaša ekipa za oskrbo vam je na voljo, da vam pomaga na celotnem potovanju z MS, sprejme ukrepe za preprečevanje zapletov in izboljša kakovost vašega življenja.

Ali multipla skleroza vpliva na vašo pričakovano življenjsko dobo?

Lahko pričakujete normalno pričakovano življenjsko dobo z MS. Starejše študije so pokazale, da lahko multipla skleroza skrajša vašo pričakovano življenjsko dobo do 10 let, vendar je napredek pri možnostih zdravljenja znatno izboljšal ta obet. Samo v zelo redkih primerih je MS usodna.

Vir: my.clevelandclinic & krenizdravo