Razvoj zobne gnilobe je odvisen od mesta nastanka. Najlažje prepričljiva, najpočasneje napredujoča in najblažja oblika je karies gladkih površin. Najpogosteje se pojavi že v obdobju otroštva. Kateri dejavniki povzročajo zobno gnilobo, nastanek kariesa in kako poskrbeti za preventivno oskrbo smo vprašali Aleksandro Polak, dr.dent.med.

Kateri dejavniki povzročijo zobno gnilobo?

Zobna gniloba ali karies je najbolj razširjena bolezen ustne votline. Za nastanek so odgovorni štirje dejavniki, ki morajo biti prisotni: zob, prisotnost kariogenih bakterij, ogljikovi hidrati in čas. Zobna površina nudi kariogenim bakterijam prostor, kjer se pritrdijo in ob – za njih – ugodnih razmerah razmnožujejo ter formirajo bakterijski biofilm.

S hrano, ki jim jo damo (predvsem ogljikovi hidrati) ter časom, ki jim ga pustimo, se bakterijski biofilm vedno bolj veča, s tem pa se ravnotežje (razgradnja-obnova), ki sicer vlada na zobni površini, vedno bolj nagiba v smeri razgradnje (demineralizacije).

Kako nastane karies in kakšni so simptomi?

V kolikor ravnotežja s preventivnimi ukrepi ne spremenimo, se na zobni površini  pojavijo demineralizacijske spremembe, kar imenujemo začetek zobne gnilobe. Karies lahko s pomočjo standardiziranega sistema, ki je namenjen razpoznavi in beleženju kariesa (ICDAS: International Caries Detection and Assessment System), klasificiramo v različne razrede.

Karies napreduje od komaj vidnega kredastega belega madeža na površini zoba (začetni karies) do obsežne kavitete z vidnim dentinom (napredovali karies). V kolikor kariesa ne saniramo pravočasno, lahko napredujoči proces povzroči odmrtje zobnega živca (zobne pulpe), z napredovanjem pa doseže tudi obzobna tkiva pri vrhu korenine (periapikalni proces).

Začetni karies ne boli, bolečina se pojavi, ko le-ta doseže zadostno globino. Sprva se kaže kot občasna bolečina pri sladki ali hladni ali topli hrani in pijači. V kolikor se karies ne sanira in se okuži pulpa, zob močno boli. Ko pulpa odmre, bakterije dosežejo prostor ob konici korenine, se pojavi (ali ne) bolečina na račun periapikalnega procesa (»granuloma«).

Na kakšen način lahko preventivno preprečimo gnilobo zob?

Najboljša preventiva je dobra ustna higiena. Najtežje dostopna mesta za ščetkanje so brazde in jamice na griznih površinah ter zobne površine, ki mejijo na medzobne prostore (aproksimalne ploskve zob), zato moramo tem predelom nameniti posebno pozornost ter uporabljati ustrezne pripomočke (čopasta zobna ščetka za brazde in jamice; zobna nitka ter ustrezne medzobne ščetke za medzobne prostore).

Del dobre ustne higiene je tudi uporaba zobne paste s fluoridi, saj fluoridi pomagajo proces de- in remineralizacije na sklenini podpreti v smeri remineralizacije ter ustaviti začetne demineralizacijske spremembe.

Ustrezna prehrana: strnjeni obroki, brez sladkih prigrizkov in sladke ali gazirane pijače – je tudi pomemben dejavnik, ki pripomore k zdravju zob. Zelo pomembne pa so tudi redne (polletne) kontrole pri zobozdravniku, ki izvaja ustrezne preventivne preglede (fluoridni premazi, inštrukcija in motivacija) ali v primeru že nastalega kariesa tega odkrije in ustrezno ukrepa.