Cepljenje proti pnevmokokom je izjemno učinkovito prav pri preprečevanju teh sicer redkih, a najbolj nevarnih okužb, nam je pojasnil asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., vodja bolnišničnega oddelka II za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana: ''Cepivo predvsem dobro zaščiti pred temi najresnejšimi okužbami, torej invazivnimi okužbami, kjer se je pokazalo, da je v državah, kjer so pričeli z rednim cepljenjem proti pnevmokokom teh okužb manj za 70 do 80 odstotkov, ponekod celo več. Ob veliki precepljenosti otrok pa je manj tudi pljučnic, in sicer za 20 do 30 odstotkov, vnetij srednjega ušesa za 5 do 15 odstotkov manj …''

Do sedaj so proti pnevmokokom cepili predvsem otroke z oslabljenim imunskim sistemom in boleznimi, kjer bi okužba s pnevmokokom lahko ogrožala njihovo življenje, a sedaj je na voljo tudi vsem ostalim, s čimer si želijo strokovnjaki zmanjšati število okužb s pnevmokoki in tako zmanjšati število obolenj, ki spremljajo predvsem prvo leto bivanja v vrtcu. Več o pnevmokokih okužbah in cepljenju proti njim nam je pojasnil asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Kaj so pravzaprav pnevmokoke okužbe?

Pnevmokokne okužbe v grobem delimo v dve vrsti: invazivne in neinvazivne. Bolj nevarne so invazivne pnevmokokne okužbe, kjer pnevmokok pride v nekatere telesne tekočine, ki bi morale biti sterilne, to je kri, možganska tekočina, trebušna tekočina ... Pri otrocih v Sloveniji je letno okoli 50 potrjenih primerov tovrstnih okužb, veliko več otrok pa je obravnavanih zaradi suma na invazivno pnevmokokno okužbo, ki pa ga ne potrdimo, a po zdravljenju z antibiotiki hitro pride do izboljšanja. Ena najhujših oblik pnevmokokne okužbe je meningitis, bolezen je brez antibiotičnega zdravljenja vedno smrtna, če pride do zamude pri zdravljenju, pa pogosteje pride do nevroloških okvar, do okvar sluha ... Pomembno je, da te redke, a težke okužbe pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo, saj na ta način izboljšamo preživetje otrok.

Bistveno pogostejše od teh težkih invazivnih pa so neinvazivne okužbe, to pa so vnetje srednjega ušesa, vnetja obnosnih votlin ter večji del pljučnic. To so okužbe, kjer bakterij ni v sicer sterilnih telesnih tekočinah, ampak se pojavijo na sluznici in povzročajo okužbo sluznice dihal. Tovrstnih okužb je zelo veliko, same po sebi niso tako nevarne, se pa v redkih primerih lahko tudi zapletejo. Predvsem so tovrstne okužbe poglavitni razlog za ambulantno predpisovanje antibiotikov.

V kateri starostni skupini so okužbe s pnevmokoki najpogostejše?

Praviloma so to bolezni predšolskih otrok. Invazivne pnevmokokne okužbe pa se v največjem številu pojavljajo v drugem letu življenja. Se pravi to je čas, ko gredo otroci v vrtec, ko je največ tudi virusnih okužb dihal. Virusne okužbe dihal namreč nekako oslabijo obrambne mehanizme sluznice dihal in takrat olajšajo pritrjevanje pnevmokokov na sluznico in vdor omenjenih mikrobov v organizem. Pnevmokokne okužbe so pogosto zaplet virusne okužbe dihal.

Kako lahko starši prepoznajo, da gre za resno okužbo?

Vročina, kašelj in hitro, težko dihanje ali stokanje so na primer znaki pljučnice. Sicer pa gre pri povišani telesni temperaturi večinoma za viroze. Mi pa svetujemo, da če se po dveh, treh dneh vročina ne umiri, potem je potreben obisk zdravnika, ki lahko opravi laboratorijske preiskave. Znaki meningitisa so vročina, bruhanje in glavobol.

Kako zdravnik nato diagnosticira pnevmokoko okužbo?

Pnevmokok je bakterija, ki sproži veliko vnetno reakcijo organizma in nanjo posumimo, ko ima otrok v krvi povišano koncentracijo levkocitov, belih krvničk. Omenjeno preiskavo se da opraviti v vsaki ambulanti ali zdravstvenem domu. Če ima otrok vročino in povišane levkocite, lahko posumimo na pnevmokokno okužbo. Invazivno pnevmokokno okužbo dokažemo tako, da bakterijo v mikrobiološkem laboratoriju izoliramo iz krvi ali druge telesne tekočine, kar se praviloma naredi pri otrocih z okužbami, kjer je praviloma potrebno bolnišnično zdravljenje. Sicer pa je za zdravljenje pnevmokoka v večini primerov primeren penicilin oziroma zdravila iz skupine penicilinskih antibiotikov. Neinvazivne pnevmokokne okužbe (vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin) lahko prepoznamo s kliničnim pregledom in praviloma niso potrebne laboratorijske preiskave.

Cepljenje proti pnevmokokom je od letos naprej brezplačno. Komu ga priporočate?

Cepljenje je priporočeno za vse. Cepivo je varno, nima nekih posebnih neželenih učinkov in je učinkovito. Glede na to, da bo to cepljenje brezplačno za vse, apeliram na to, da bi se čim več staršev odločilo za cepljenje svojih otrok, in to že v prvem letu življenja. Teh okužb je namreč največ med 12-im in 24-im mesecem in je zato načeloma zaželeno, da je otrok ob vstopu v vrtec proti tem okužbam že cepljen. Cepljenje učinkovito preprečuje tudi ponavljajoče vnetje srednjega ušesa, a le, če se s cepljenjem prične dovolj zgodaj. Če je nekdo cepljen, potem je manjša možnost, da bo dobil pnevmokoke tudi v nosno žrelni prostor in na ta način so posredno zaščitene tudi necepljene osebe v družinskem okolju.

Kako varno je cepivo? Kakšni so možni nezaželeni stranski učinki?

Cepivo je varno in učinkovito in nima nekih posebnih neželenih učinkov. Najpogosteje gre za lokalno reakcijo ali vročino po cepljenju. Samo cepivo vsebuje sladkorje, ki so na površini pnevmokokov, vezane na nosilno beljakovino. Tudi če je cepljena oseba povsem imunsko oslabela, cepivo samo po sebi ne more povzročiti okužbe.

Kako je s cepljenjem proti pnevmokokom v tujini? Je tudi drugod to redna praksa?

Pravzaprav imajo že vse države zahodnega sveta na voljo redno cepljenje proti pnevmokokom. Mi smo praktično eni izmed zadnjih, ki smo ga uvedli. Brezplačno cepljenje je na voljo v celi zahodni in srednji Evropi, celo v Albaniji. Sicer pa v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji …

S koliko odmerki bo cepljenje potekalo pri nas?

Pri nas načrtujejo shemo 2 +1. Se pravi, da bi se dalo v prvem letu življenja dva odmerka in v drugem letu življenja poživitveni odmerek. Tako shemo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Če je precepljenost visoka, je to učinkovita shema cepljenja. Določene države imajo shemo 3+1, se pravi, da dajo tri odmerke v prvem letu in nato poživitveni odmerek v drugem letu. Učinkovitost preprečevanja okužb je odvisna tudi od tega, kakšna bo precepljenost. Če bo precepljenost visoka, bo kroženje teh bakterij zmanjšalo in bo tudi s shemo 2+1 tako individualna kot kolektivna zaščita dobra. Če bi bila precepljenost nizka, da bi se cepil le majhen del otrok cepil, potem bo pa ta zaščita nekoliko manjša, kot bi bila s shemo 3+1. Ampak večina zahodno evropskih držav ima tudi zaradi ekonomskih razlogov shemo cepljenja 2+1 in tudi s tem načinom cepljenja so dosegli znaten upad tovrstnih okužb.

Koliko otrok je proti pnevmokokom cepljenih do sedaj?

Do sedaj smo v glavnem cepili predvsem posebej ogrožene otroke, ki imajo neke osnovne bolezni, poleg tega so imeli določeni zasebni pediatri v svojih okrajih dobro precepljenost. V grobem pa je trenutno cepljenih okoli 5 odstotkov otrok, več ne.