V petih letih od postavitve diagnoze za rakom trebušne slinavke umre kar 95 odstotkov obolelih, zato ta rak, kljub temu da za njim zbolita le dva odstotka vseh rakavih bolnikov, predstavlja četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Velikokrat se simptomi namreč pojavijo šele, ko je rak že toliko napredoval, da bolniku ni pomoči. Prvi simptomi so sicer blagi in neznačilni ter obsegajo zmanjšanje ali izgubo apetita, bolečine v želodcu in pojav sladkorne bolezni, zatem pa se pojavijo še utrujenost, napihnjenost, hujšanje in slabost. Vzrok raka trebušne slinavke ni točno znan, velja pa, da naj bi za njim pogosteje zbolevali starejši od 50 let, osebe, ki kadijo, se nezdravo prehranjujejo (mastna hrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami), čezmerno uživajo alkohola, so sladkorni bolniki, imajo kronično vnetje trebušne slinavke in so izpostavljeni določenim kemikalijam v okolju. Če ste izpostavljeni kateremu od dejavnikov tveganja ali občutite katerega od simptomov, čim prej obiščite zdravnika.

Rak pljuč

Za rakom na pljučih v Sloveniji letno zboli več kot 1150 oseb, umre pa jih 1050. Pri moških in ženskah skupaj je po smrtnosti tako na prvem mestu, samo pri ženskah pa na tretjem, takoj za rakom dojke in rakom črevesa. Visoka smrtnost je posledica poznega odkrivanja raka, saj se sprva kaže z neznačilnimi simptomi, kot so kašelj, ki se je iz jutranjega nekoliko spremenil in ne poneha, hujšanje, težko dihanje, zasoplost, utrujenost, bolečina in zbadanje v prsih, vratu ali rami, krvavo obarvan izmeček in klinični znaki pljučnice. Pri dolgoletnem kadilcu se lahko pojavi tudi odpor do kajenja. Glavni dejavniki tveganja za raka pljuč so kajenje (aktivno in pasivno), pri tem pa je tveganje odvisno od tega, kdaj je oseba začela kaditi in koliko cigaret dnevno je pokadila. Pasivni kadilci so izpostavljeni za 20 odstotkov večjemu tveganju za raka na pljučih, poleg kajenja pa tveganje za raka na pljučih povečujejo še izpostavljenost azbestu, radonu, težkim kovinam (nikelj, krom, kadmij, kobalt) in njihovim spojinam, arzenu in produktom izgorevanja naftnih derivatov. Za preventivo lahko torej najbolje poskrbite tako, da opustite kajenje (tveganje za kadilca se že pet let po opustitvi zmanjša za 50 odstotkov) in zmanjšate izpostavljenost drugim rakotvornim snovem v okolju.

Za rakom debelega črevesa in danke v Sloveniji letno zboli okoli 1200 ljudi, približno 700 moških in 500 žensk, od tega pa jih nekaj več kot polovica umre. Po pogostosti pojava je rak debelega črevesa in danke, če upoštevamo oba spola, na prvem mestu, po smrtnosti pa na drugem, takoj za rakom pljuč. Običajno se pojavlja po 60. letu starosti, lahko pa zbolijo tudi mlajši. Dejavniki tveganja za pojav raka debelega črevesa in danke so dednost, starost, alkohol, kajenje, nezdrave prehranske navade (premalo vlaknin in preveč mesa in živalskih maščob), premalo telesne aktivnosti, kronične črevesne bolezni, na primer chronova bolezen in ulcerozni kolitis, ter črevesni polipi. Prepoznamo ga lahko po simptomih, kot so krči in bolečine v trebuhu, kri v blatu ali črno blato, slabost, bruhanje in izmenjavanje driske in zaprtja, lahko se pojavijo tudi izguba telesne teže, krvavitve, občutek neizpraznjenosti črevesja po opravljanju velike potrebe, sprememba oblike blata, z napredovanjem bolezni pa se pojavijo še motnje pasaže in popolna zapora črevesa. Pri raku debelega črevesa in danke je tako kot pri vseh rakih najpomembnejše zgodnje odkritje. K temu veliko pripomore državni presejalni program Svit, v sklopu katerega lahko na dom prejmete enostaven test za odkrivanje prikritih krvavitev v blatu.

Rak glave in vratu

Za to obliko raka pri nas zboli približno 450 ljudi, pojavlja pa se v več oblikah. Tako se lahko tumorji razvijejo v zgornjem delu dihalne in prebavne poti, to je v nosu in obnosnih votlinah, na ustnicah, v ustih, žrelu ali grlu, lahko pa se pojavijo tudi na velikih žlezah slinavkah, ščitnici in vratu. Tveganje za nastanek raka glave in vratu je večje glede na spol (pogosteje zbolevajo moški) in starost (najpogosteje se pojavlja med 50. in 70. letom starosti), povečujejo pa ga tudi uporaba kakršnih koli tobačnih izdelkov (kadilci zbolevajo šestkrat pogosteje, najhujši kadilci celo 20-krat pogosteje), uživanje alkohola, poklicna izpostavljenost lesnemu prahu, niklju in azbestu, izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, okužba z virusom Epstein-Barr ali HPV (humani papiloma virus) ter prehrana. Poleg naštetih dejavnikov na razvoj raka glave in vratu vplivajo še gastroezofagealna refluksna bolezen, ki podvoji tveganje, kajenje marihuane in genetika. Uživanje hrane, bogate z vitaminom C, A, betakarotenom, in na splošno uživanje veliko sadja ter zelenjave naj bi zmanjšalo tveganje za raka glave in vratu za od 20 do 80 odstotkov. Najpogostejši simptomi raka glave in vratu so hripav glas, kašelj in drugi prehladu podobni simptomi, sicer pa se lahko pojavijo težave pri žvečenju, požiranju ali dihanju, pogoste so krvavitve iz nosu, pojavi se lahko neprehodnost nosnih votlin, bolečina v predelu glave in vratu, ki ne poneha, več kot tri tedne trajajoča hripavost ali sprememba barve glasu, zmanjšana gibljivost jezika, občutek tujka v žrelu, grlu, vratu, neboleča bela ali rdeča lezija v ustih, izguba vonja ali okusa, nenadna izguba sluha ali bolečina v ušesu (še posebej enostranska), oteklina ali zatrdlina v ustih ali na vratu, dvojni vid, nepojasnjena utrujenost in izgubljanje telesne teže.

V Sloveniji za rakom dojke letno zboli več kot 1100 žensk, umre pa jih okoli 400. Je najpogostejša oblika raka pri ženskah, število obolelih pa na žalost narašča iz leta v leto. Čeprav velja rak dojke za žensko bolezen, za njo obolevajo tudi moški – število obolelih moških se giblje od pet do deset letno. Rak dojke se kaže s simptomi, kot so zatrdlina v dojki ali pazduhi, izcedek, vdrtje bradavice ter pordelost in oteklost dojke, kasneje pa se lahko pojavijo tudi bolečina v kosteh, prsih ali občutek nelagodja v dojki, mlečni izcedek iz dojke, kožne razjede, oteklost roke zraven prizadete dojke ter nepojasnjena izguba telesne teže. Dejavnikom tveganja za raka dojke se v veliki meri ni mogoče izogniti, saj tveganje povečujejo genetska nagnjenost, spol, starost, dejavniki materinstva (zgodnja prva menstruacija, pozna mena, starost več kot 30 let ob prvem porodu, neplodnost, majhno število otrok in opustitev dojenja), višja telesna višina in mamografska nepreglednost dojk, lahko pa se pred rakom dojke zaščitite do neke mere tako, da se izogibate uživanju alkohola in prehrane z nasičenimi maščobnimi kislinami ter skrbite za zdravo telesno težo in redno telesno aktivnost. Za preventivo lahko pomembno poskrbite z rednim pregledovanjem dojk od zgodnjih najstniških let naprej, po 50. letu pa bi morale ženske rednemu pregledovanju priključiti še redno presejalno mamografijo.

Rak prostate

Rak prostate velja za drugo najpogostejšo obliko raka in šesti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. Pri nas za rakom prostate letno zboli okoli 500 moških, a če moški dovolj hitro prepoznajo prve znake bolezni in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, je delež ozdravljivosti visok, saj znaša okoli 80 odstotkov. Rak prostate sprva ne kaže nobenih simptomov, sicer pa se sčasoma pojavijo težave, kot na primer pogosto uhajanje urina, še posebej ponoči, težave na začetku uriniranja in boleče uriniranje, šibek ali prekinjen curek, motnje erekcije, bolečine pri ejakulaciji in kri v urinu ali spermi. Ko se rak razširi na okoliška ali oddaljena tkiva in organe, se pojavljajo še bolečine v trebuhu in kosteh, najpogosteje v hrbtenici, bokih in zgornjem delu stegen, otekanje mod in spodnjih okončin, utrujenost, pomanjkanje teka in hujšanje ter včasih tudi kašelj in celo dušenje. K razvoju raka prostate veliko pripomoreta starost (zbolevajo starejši) in dedna nagnjenost, tveganje pa lahko zmanjšate tako, da ne kadite in ne uživate alkoholnih pijač, skrbite za zdravo telesno težo, se redno gibate, uživate zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko antioksidanti, redno seksate, po 50. letu pa hodite na redne zdravniške preglede prostate.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na