Vzrokov za moteno delovanje ščitnice je lahko več, od avtoimunskih obolenj, neodzivnosti ščitnice na običajne uravnalne mehanizme ali pa je nepravilno delovanje posledica vnetja. Med najpogostejše bolezni endokrinega sistema uvrščamo prav bolezni ščitnice, zato jih je dobro poznati, da bi se izognili morebitnim kasnejšim zdravstvenim zapletom. V nadaljevanju vam zato predstavljamo najpogostejše bolezni ščitnice. 

Hipertiroidizem 

Prekomerno delovanje ščitnice oziroma hipertiroidizem ali hipertiroza je ena od pogostejših motenj ščitnice. Največkrat se pojavlja pri ženskah, starih od 20 do 50 let. Hipertirozo navadno lahko povežemo z naslednjimi simptomi, kot so izguba telesne teže, pogostejše odvajanje blata, močno potenje, drhtenje rok, šibkost mišic in nenazadnje, ščitnica se vidno poveča, čemur pravimo po domače tudi golša. 

Hipotiroidizem

Pri hipotiroidizmu ščitnica ne tvori dovolj hormonov, torej je ravno obratno kot pri hipertirozi, saj je delovanje ščitnice zmanjšano, kar nam povzroča nemalo problemov, ki se kažejo v nenehni utrujenosti, pojavijo se težave s koncentracijo, lahko nas mrazi, smo zaprti, pridobivamo na telesni teži, naš srčni ritem se upočasni, pogosto otekamo ali pa imamo zvišan krvni tlak. 

Hashimotov tiroiditis 

Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen, imenovana tudi avtoimunski tiroiditis ali kronični limfocitni tiroiditis. V tem primeru naš imunski sistem pomotoma napade ščitnico in jo oslabi. Nekateri simptomi so podobni hipotirodizmu, na primer utrujenost, mišična šibkost, občutljivosti na mraz, nabiranje kilogramov, zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, sočasno pa čutimo tudi bolečino v sklepih in mišicah, smo bolj okoreli in ščitnica je navadno povečana.