Sodobni življenjski slog je nemalokrat neprijazen do naše hrbtenice, saj ogromno časa presedimo, buljimo po cele dneve v ekran, se premalo gibljemo, nezdravo prehranjujemo in podobno. Vse to in še več pa lahko poleg genetike, staranja in drugih okvar vpliva tudi na našo hrbtenico.

Spodnji del hrbtenice – naš križ

Spodnji del hrbta je sestavljen iz petih vretenc, ki pomagajo podpirati zgornji del telesa. Med posameznimi kostnimi deli oziroma vretenci se nahajajo tudi mehke strukture, medvretenčne ploščice – diski, ki delujejo kot neke vrste blažilniki oziroma vzmeti, poleg njih pa najdemo še mišice, vezi, sklepe, živce in kosti. Razlogov za bolečine v spodnjem delu hrbta je veliko, zato je dobro vedeti, zakaj nas boli, da se lahko pričnemo ustrezno zdraviti oziroma da poiščemo pomoč zdravnika, če in ko je to potrebno. 

Najpogostejši vzroki za bolečine 

Doživljanje bolečine se lahko razlikuje od posameznika do posameznika. Pri nekaterih je blaga, pri drugih bolj ostra, spet pri tretjih pa se lahko pojavi iznenada in tako naprej. V vsakem primeru pa je pomembno, da vedno upoštevamo svoje telo, še posebej takrat, ko nam z bolečino sporoča, da je nekaj narobe. 

Mišična preobremenitev 

Eden od pogostih vzrokov za bolečine v spodnjem delu hrbta je tudi pretirana aktivnost, zaradi česar se naše telo prenapreza in tako pride do bolečin v mišicah, ali še huje, strganih vezi in ligamentov. To se nam večkrat zgodi pri prvem malo bolj intenzivnem treningu, ko smo šele na začetku pridobivanja kondicije, smo polni motivacije, a še nimamo občutka za svoje telo, zato radi pretiravamo. Enako velja, če na primer med tednom ne telovadimo in nato hočemo čez vikend vse zamujeno nadoknaditi. Če smo le preobremenili mišice, bo bolečina izginila že sama od sebe, običajno v nekaj dneh.  

Premik diska 

Bolečine lahko povzroči tudi premaknjen disk, in sicer tako, da pritisne na živčne korenine na izstopu iz hrbtenjače, kar občutimo kot bolečino v križu in nogah, kar navadno spremlja še oslabelost mišic in mravljinčenje. Če gre za premaknjeno medvretenčno ploščico, bo to pokazala magnetna resonanca (MR) ali računalniška tomografija (CT), zato se je v primeru suma na težave z diski dobro obrniti na zdravnika, ki bo določil tudi nadaljnje zdravljenje. 

Hernija diska 

Hernija diska najpogosteje nastane zaradi starostnih degenerativnih sprememb, kot tudi zaradi nenadnih gibov, dvigovanja težkih bremen ali poškodb ob padcu. Pri herniji diska gre za zmanjšanje njegove želatinaste sredice, ki lahko začne uhajati zaradi razpok vezivnega obroča. Takrat se medvretenčna ploščica izboči in včasih pritisne tudi na živce, kar povzroči hujšo bolečino, ki jo lahko čutimo v območju prizadetega živca. Če hernija prizadene išiadični živec, to pogosto imenujemo kar išias. 

Skolioza 

Skolioza, ukrivljenost hrbtenice, je lahko prirojena ali pa se zaradi določenih vzrokov pojavi tudi kadar koli kasneje v življenju, na primer zaradi artritisa. Ta deformacija hrbtenice v nekaterih primerih povzroči tudi bolečino v spodnjem delu hrbta, slabost, otopelost nog in tako naprej. Včasih lahko pomaga steznik, medtem ko jo zdravimo s fizioterapijo, v hujših primerih pa je potrebna celo operacija. 

Spinalna stenoza 

Možnost stenoze se z leti povečuje, in sicer nekje po 60. letu je stenoza eden od pogostejših razlogov za operativno zdravljenje. O spinalni stenozi govorimo, kadar pride do zožitve hrbteničnega kanala. Slednji je lahko utesnjen v celoti ali delno, včasih pa so utesnjene še odprtine (foramni), kar utesni tudi živce. To lahko povzroči ostro bolečino v križu, okorelost in težave pri hoji. Poleg operacije nam lahko v blažjih primerih pomagajo tudi predpisana zdravila in injekcije.