Vizita.si
Cepiva so učinkovit in dostopen način za preprečevanje širjenja številnih bolezni. Pravzaprav se ocenjuje, da bi bilo brez njih vsako leto dodatnih 2 do 3 milijona smrti. Kljub temu velika manjšina ljudi v več državah po vsem svetu zavrača cepiva - zase in za svoje otroke - ali pa pri cepljenju oklevajo.

Bolezni

Največje grožnje našemu zdravju v letu 2019

K.B.
04. 11. 2019 19.06
3

Svetovna zdravstvena organizacija je zavračanje in oklevanje pri cepljenju, ki je dostopno, uvrstila na listo deset največjih groženj zdravju, s katerimi se je svet spopadal  v letu 2019.  

Fenomen zavračanja cepljenja, čeprav je cepljenje na voljo, se je razvil v številnih državah po svetu, še posebej v ZDA, piše newsweek.com. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni je bila precepljenost v letu 2017 za priporočene bolezni pri ameriških otrokih starih od 19 do 35 mesecev relativno stabilna in visoka, se je odstotek tistih, ki niso prejeli nobenega cepiva od leta 2001 povečal za štirikrat.

Neodločnosti pri cepljenju za ošpice je bil na primer eden od možnih dejavnikov, ki je prispeval k 30 odstotnemu povečanju ošpic na svetovni ravni.
Neodločnosti pri cepljenju za ošpice je bil na primer eden od možnih dejavnikov, ki je prispeval k 30 odstotnemu povečanju ošpic na svetovni ravni. FOTO: iStock

Po podatkih zadnje študije, ki jo je objavil žurnal PLOS ONE, se je v številnih zveznih državah ZDA povečalo število ljudi, ki imajo negativne poglede na cepljenje. ''Vse od leta 2009 se je število izvzetij cepljenja zaradi 'filozofskega ali verskega prepričanja' povečalo v 12 od 18 držav, ki trenutno cepljenje ni obvezno,'' so avtorji študije zapisali v svojem članku. Druga država, kjer je prav tako opazno gibanje proti cepljenju je Avstralija, kjer je okoli 40 000 otrok necepljenih zaradi zavrnitve cepljenja njihovih staršev. Podobno je v Italiji, kjer so lansko leto opustili obvezno cepljenje kot pogoj za vstop otrok v šolo.

Kot so sporočili iz Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je človeštvo v zadnjih nekaj desetletjih doseglo pomembne korake na področju globalnega zdravja. Pričakovana življenjska doba se je povečala v mnogih delih sveta, otroška paraliza je skoraj izkoreninjena in v letu 2016 je umrlo 6 milijonov otrok (mlajših od 5 let) manj kot v letu 1990.

Kljub velikim dosežkom, pa še vedno obstajajo pomembne globalne zdravstvene težave, od razširjenosti nenalezljivih smrtonosnih bolezni do škodljivih učinkov onesnaženja okolja. Letos SZO pripravlja petletni strateški plan, katerega cilj je ustvarjanje bolj zdravega sveta z obravnavanjem izzivov, ki so pred vsemi nami. Spodaj je naštetih 10 najpomembnejših groženj globalnemu zdravju, s katerimi se je v letu 2019 soočila SZO in njeni partnerji. Vrstni red ni pomemben.

Devet od desetih ljudi diha onesnažen zrak, kar vodi do približno 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu. Vdihavanje mikroskopsko majhnih onesnaževalcev lahko vodo do raka, kapi, bolezni srca in pljuč.
Devet od desetih ljudi diha onesnažen zrak, kar vodi do približno 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu. Vdihavanje mikroskopsko majhnih onesnaževalcev lahko vodo do raka, kapi, bolezni srca in pljuč.FOTO: AP

1. Onesnaženost zraka in klimatske spremembe

SZO ocenjuje, da je onesnaženost zraka eden največjih okoljevarstvenih tveganj javnemu zdravju v letu 2019. Kar ni presenetljivo, saj devet od desetih ljudi diha onesnažen zrak, kar vodi do približno 7 milijonov prezgodnjih smrti po svetu. Vdihavanje mikroskopsko majhnih onesnaževalcev lahko vodi do raka, kapi, bolezni srca in pljuč.

Pričakuje se tudi, da bodo imele klimatske spremembe velik vpliv na zdravje ljudi, z dodatnimi 250 000 smrtmi odraslih ljudi, ki se jih pričakuje v letu 2030 do 2050. Te bodo posledica klimatskih sprememb, ki so povezane s stanji, kot so podhranjenost, malarija in stres zaradi vročine.

Nenalezljive bolezni so tiste, ki jih ne moremo direktno prenesti iz ene osebe na drugo. Mednje štejemo rak, sladkorno bolezen in bolezni srca.
Nenalezljive bolezni so tiste, ki jih ne moremo direktno prenesti iz ene osebe na drugo. Mednje štejemo rak, sladkorno bolezen in bolezni srca. FOTO: iStock

2. Nenalezljive bolezni

Nenalezljive bolezni so tiste, ki jih ne moremo direktno prenesti iz ene osebe na drugo. Mednje štejemo rak, sladkorno bolezen in bolezni srca. Kolektivno te bolezni veljajo za največje ubijalke, saj so odgovorne za 70 odstotkov vseh smrti po svetu. Najpomembnejši pospeševalci razvoja teh bolezni so visok vnos alkohola, kajenje, fizična neaktvnost, slaba prehrana in onesnaženost zraka.

3. Globalna epidemija gripe

SZO opozarja, da lahko globalna epidemija gripe udari vsak čas. Posledično organizacija sodeluje z več kot 150 institucijami po svetu, ki ves čas nadzorujejo in spremljajo seve gripe. To bo pomagalo pri preventivi in strategijah zdravljenja, če pride do izbruha gripe.

4. Brez osnovne zdravstvene oskrbe

Krize, kot so suša, lakota, konflikti in selitve prebivalstva, vključno s slabimi zdravstvenimi razmerami, so pustile več kot 1,6 milijarde ljudi po vsem svetu v slabih razmerah s skoraj nikakršnim dostopom do osnovne zdravstvene oskrbe. Gre za kar 22 odstotkov prebivalstva.

5. Protimikrobna odpornost

To je eden največjih zdravstvenih izzivov našega časa. Povečana odpornost pomeni, da nekega dne ne bomo mogli več zdraviti številnih okužb, saj bodo postali mikrobi odporni na zdravila, ki jih poznamo, kar bo povzročilo porast bolezni, invalidnosti in smrti. Prav zato potrebujemo napredek medicine na tem področju. Poleg tega to pomeni, da lahko postanejo zelo tveganje tudi rutinske operacije in kemoterapija.

SZO opozarja, da lahko globalna epidemija gripe udari vsak čas. Posledično organizacija sodeluje z več kot 150 insttucijami po svetu, ki ves čas nadzoruje in spremlja seve gripe.
SZO opozarja, da lahko globalna epidemija gripe udari vsak čas. Posledično organizacija sodeluje z več kot 150 insttucijami po svetu, ki ves čas nadzoruje in spremlja seve gripe.FOTO: iStock

6. Ebola in drugi visoko ogrožujoči pantogeni

Lansko leto je ebola v Demokratični republiki Kongo izbruhnila kar dvakrat in povzročila smrt skoraj 400 ljudi. To kaže, kako nevarni so lahko najbolj smrtonosni pantogeni, ki lahko povzročijo epidemije. Mednje spada ebola, zika, respiratorni sindrom koronavirus in hud akutni respiratorni sindrom SARS. Prav tako tisti, ki jih še nismo odkrili.

7. Slaba osnovna zdravstvena oskrba

Ljudje v številnih državah po svetu nimajo dostopa do primerne osnovne zdravstvene oskrbe. To je velik problem, saj je osnovni zdravstveni sistem prva stična točka, kjer posameznik sploh lahko vstopi v zdravstveni sistem. Pogosto je oskrba preslaba ali predraga, da bi si jo lahko privoščili.

8. Oklevanje glede cepljenja

Cepiva so učinkovit in dostopen način za preprečevanje širjenja številnih bolezni. Pravzaprav se ocenjuje, da bi bilo brez njih vsako leto dodatnih 2 do 3 milijona smrti. Kljub temu velika manjšina ljudi v več državah po vsem svetu zavrača cepljenja - zase in za svoje otroke - ali pa pri cepljenju oklevajo.

Zaradi tega je težko doseči zadostno stopnjo precepljenja v populaciji, ki bi preprečevala izbruh bolezni. Neodločnosti pri cepljenju za ošpice je bil na primer eden od možnih dejavnikov, ki je prispeval k 30 odstotnemu povečanju ošpic na svetovni ravni.

Dengo prenašajo komarji in bolnik ima tveganje za smrt manjše od 1 odstotka, če se bolezen odkrije zgodaj in če prejme primerno zdravniško oskrbo.
Dengo prenašajo komarji in bolnik ima tveganje za smrt manjše od 1 odstotka, če se bolezen odkrije zgodaj in če prejme primerno zdravniško oskrbo.FOTO: Profimedia

9. Denga

Vsako leto se okoli 390 milijonov ljudi po svetu okuži z dengo, kar je okoli 50 odstotkov svetovne populacije, ki živi na področjih, kjer je povečano tveganje za okužbo. Dengo prenašajo komarji. Ko se bolnik okuži z dengo ima ob primerni zdravstveni oskrbi tveganje za smrt manjše od 1 odstotka. A le, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj in posameznik prejme zdravilo. V nasprotnem primeru se številka tveganja znatno poviša.

10. HIV

Čeprav je v zadnjih desetletjih prišlo do velikega napredka pri preprečevanju in zdravljenju okužb z virusom HIV, milijoni po svetu še vedno umirajo zaradi te okužbe. Ocenjuje se, da trenutno z virusom HIV živi okoli 37 milijonov ljudi po svetu, pri čemer so nekatere skupine bolj izpostavljene - spolni delavci, uporabniki drog in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662