Koža in rak

Koža je naš največji organ, pokriva skoraj celotno površino človeškega telesa in znaša približno 16 odstotkov telesne teže. Glede na embrionalni razvoj, sestavo in funkcijo ločimo dva osnovna dela kože: povrhnjico (epidermis) ter usnjico (corium). Človeška koža, kamor spadajo tudi lasje oziroma dlake, nohti, lojnice, znojnice in dišavnice, je sestavljena iz različnih vrst celic, ki se med seboj močno razlikujejo. Kožni rak je po številu novoodkritih primerov najhitreje rastoče maligno obolenje, v Sloveniji pa druga najpogostejša rakasta oblika. Vprašanje nastanka rakavih celic je v biologiji zelo pomembno in za večino pojavnih vrst te bolezni ostaja tudi danes uganka. Raziskave nastanka raka se v glavnem osredotočajo na zarodne celice, ker te lahko dalj časa preživijo v tkivih, kar posledično povečuje verjetnost mutacij, ki so vzrok za nastanek raka.

Rak nastane v matičnih celicah povrhnjice

V študiji, ki jo je financirala Evropska unija, so belgijski znanstveniki raziskovali bazalnocelični karcinom, ki nastane pri miših. Karcinom bazalnih celic je najpogostejša oblika kožnega raka pri ljudeh. Za to obliko raka vsako leto zboli več kot milijon ljudi po vsem svetu. Morfološko in biokemično je podoben lasnim mešičkom, zaradi česar so raziskovalci do nedavnega domnevali, da rak pravzaprav nastaja v celicah lasnih mešičkov. Da bi prišli do ugotovitev, so raziskovalci razvili povsem novo metodo za odkrivanje izvora raka, s pomočjo katere so pri miših aktivirali rakaste gene v različnih kožnih celicah ter opazovali, katere izmed celic bodo postale rakaste. Presenetljivi izsledki raziskave so pokazali, da aktiviranje genov raka v izrodnih celicah lasnih mešičkov ni povzročilo nastanka tumorjev, pač pa se je izkazalo, da rak nastane v matičnih celicah povrhnjice.

Ugotovitev o pravem izvoru bazalnoceličnega karcinoma potrjuje tudi dejstvo o močni povezanosti med kožnim rakom in ultravijoličnimi (UV) žarki. UV-svetloba namreč ne more prodreti globoko v tkivo, tako je veliko bolj verjetno, da pride do poškodb DNK v celicah povrhnjice kot pa v izrodnih celicah lasnih mešičkov, ki ležijo veliko globlje v koži. Znanstveniki so prepričani, da so ugotovitve pomembne tako za zdravljenje kožnega raka kot tudi za druge oblike raka, saj jasno prikazujejo, da so lahko biokemične in morfološke podobnosti tumorskih celic zavajajoče pri ugotavljanju izvora bolezni.

V večini primerov je karcinom bazalnih celic posledica pretirane izpostavljenosti soncu. Na srečo ga je možno razmeroma enostavno ozdraviti, pacienti pa lahko tudi popolnoma okrevajo.