Kljub vsemu pa se še dobro spominja, kako so jo prve spremembe prestrašile. Takrat je bila mlado dekle iz Georgije in sprva se je mehurjasta koža pojavila na hrbtu, nato na obrazu. ''Sprva sem se popolnoma prestrašila. Nisem vedela, kako se bodo ljudje odzvali name. Ko sem šla od doma, je bilo grozno – ljudje so strmeli vame,'' je povedala za britanski Mail Online. Z operacijo so ji odstranili mehurje in mislila je, da se je s tem njena težava končana. Poročila se je s svojim tedanjim partnerjem Charlesom in rodila sina. Kmalu pa so se nenavadne tvorbe pričele znova pojavljati, tokrat bolj obsežno. ''Moj mož ni nikoli nič rekel glede moje bolezni, a stanje se je nenehno slabšalo in ko je bilo že zelo močno napredovano, sva se ločila.''

Diagnosticirali so ji nevofibromatozo tipa 1, njen primer pa je bil tako ekstremen, da zdravniki niso več videli smisla v odstranjevanju mehurjev. Ti so bili vse bolj očitni, obupana Charlotte pa je zapadla v hudo depresijo. Življenje matere samohranilke je bilo težko samo po sebi, s takšno boleznijo pa je življenje postalo skorajda neznosno. Kaplja čez rob je bila, ko je v trgovini s svojim videzom na smrt prestrašila otroka. ''Bila sem v trgovini in ko me je videl majhen deček, je pričel kričati in jokati. Njegova mati ga je morala dvigniti in hitro odnesti iz trgovine, da ga je lahko pomirila.''

Od tega trenutka naprej se je zaprla v svojo prikolico in le redko zapustila dom. Več let je preživela v samoti, nato pa je v stik z njo stopila lokalna cerkev in ji ponudila, da jim lahko pomaga pri skrbi za otroke. Takoj je privolila in se pridružila skupini otrok, kjer jim je lahko brala knjige, pripovedovala zgodbe, jih učila in se z njimi igrala. Delo z otroki ji je življenje popolnoma spremenilo. Ti so jo sprejeli natanko tako, kot je in z njo ravnali kot s komer koli drugim.

Danes je Charlotte vesela babica treh vnukov in z veseljem pazi tudi na otroke sosedov. ''Obožujem otroke. Živim v prečudoviti skupnosti. Rada molim z njimi, jim berem zgodbe. Pomagali so mi, da se znova počutim mlado.''

Njena prijateljica Anne Schuffer, ki je prav tako prostovoljka in pomaga pri delu z otroki, pove, da občuduje Charlotte, ko vidi, kako mirno prenaša najrazličnejše žalitve: ''Niti enkrat se ni pritožila. Bilo je veliko priložnosti, ko so ljudje rekli marsikatero zlobno stvar ali reagirali na način, ki jo je zagotovo prizadel, a Charlotte se ni nikoli predala. Nikoli ni rekla: 'Preprosto ne vem, zakaj imam to', ali 'Ne razumem, zakaj se mi je to zgodilo.'

Sicer pa obstaja veliko možnosti, da bo 64-letnica zaradi tumorjev tudi oslepela in to jo verjetno čaka v starosti, meni nevrologinja dr. Coruna Shah. A Charlotte je bolj kot za svoje zdravje zaskrbljena za zdravje svojih vnukov. Vesela je le, da bolezni ni prenesla nanje. Njen sin Charlie in njeni trije vnuki so namreč popolnoma zdravi in ne kažejo znakov grozljivega stanja, s katerim mora živeti.