Povsem po naključju pa je prejela pravo diagnozo. Pred šestimi leti jo je zdravnik zaradi ekcema na nogi napotil k dermatologu. ''V trenutku, ko sem mu pokazala svoje noge, je prepoznal, kaj je narobe z njimi,'' pripoveduje. Diagnosticiral ji je lipoedem – stanje, ki povzroči povečanje nog, stegen, zadnjice in rok in pri katerem se prekomerna količina maščobnih celic prične nabirati na teh predelih, celice pa se polnijo s tekočino. Prizadeta področja so na otip mehkejša kot normalna maščoba, lahko pa so tudi občutljiva, boleča, na njih se hitro pojavijo podpludbe. Za enkrat še ni jasno, kaj povzroča lipoedem, a zdravniki opažajo, da se pojavlja v družini, zaradi česar bi lahko šlo za genski vzrok. Hkrati opažajo, da ga sprožijo tudi hormonske spremembe, saj se pogosto pojavi v puberteti ali nosečnosti.

Ko so noge Claire Tickle tehtale že 64 kilogramov, se je s hudimi bolečinami spopadala vsak dan. Vse težje je hodila in igra z njenim 6-letnim sinom Alfiejem je bila vse bolj nemogoča. ''Noge me bolijo vsako sekundo dneva. Od trenutka, ko vstanem, do trenutka, ko ležem v posteljo. Bolijo me tudi, ko spim. Imam mladega sina, ki je star šest let. Z njim nisem nikoli mogla početi stvari, ki so jih lahko počele druge matere. Nisem mogla sesti na tla in se z njim igrati. Ne morem tekati po parku in ne morem kolesariti.''

Sooča se tudi z obsojanjem ljudi, saj ne razumejo, da so njene ogromne noge posledica zdravstvenega stanja in ne debelosti. ''To močno omaje tvojo samozavest, saj noge spremenijo tvoj zunanji videz. Večina ljudi te pogleda in misli, da si debel. Celo zdravniki mislijo, da je vzrok debelost, saj niso dovolj podučeni o stanju.''

Edino upanje za bolnike, kot je Claire, je nova oblika zdravljenja z liposukcijo, katere stroškov v Britaniji trenutno še ne krije zdravstvena zavarovalnica. Gre za tip liposukcije, ki se osredotoča na maščobno tkivo v nogah in jo trenutno še preizkušajo. Sicer pa so pred tem lipoedem zdravili z masažo in kompresijskimi nogavicami.

Claire upa, da bo tudi sama lahko preizkusila novo zdravljenje, a bo morala pred tem izgubiti še nekaj telesne teže. To pa je  zanjo težka naloga, saj se s tako ogromnimi nogami težko premika. A pomembno je, da upanje ostaja. ''Zdravljenje bi mi spremenilo življenje. Bilo bi prečudovito, da bi se nekega dne zbudila in ne bi bila več v bolečinah. To je najhujše. Druga stvar je mobilnost, da ne morem normalno hoditi. Rada bi, da bi se znova lahko premikala.''

Čeprav ima občutek krivde, ker se ne more igrati s svojim sinom Alfiejem, pa pravi, da je izjemno potrpežljiv in razumevajoč. ''Moj sin Alfie je prečudovit, saj je odrasel ob tem, zato me povsem sprejema. Tako je dober do mene. Zaveda se, da veliko stvari ne morem početi, a me razume.''