Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije s sladkorno boleznijo živi skoraj pol milijarde ljudi po vsem svetu, številka pa iz leta v leto narašča, zato lahko upravičeno govorimo o epidemiji sodobnega časa. Tudi v Sloveniji je stanje precej zaskrbljujoče. Po ocenah pristojnih institucij smo imeli v lanskem letu 145.200 oseb z znano sladkorno boleznijo, kar je 3400 več kot v letu 2021 in 6100 več kot v letu 2020. A dejansko so številke najbrž veliko višje, saj so simptomi bolezni v začetni fazi precej neizraziti, zato mnogi niti ne vedo, da imajo povišan krvni sladkor.
Kaj je sladkorna bolezen?
O sladkorni bolezni govorimo, ko krvni sladkor na tešče preseže 7 mmol/l, plazemska koncentracija pa je po obroku ali po obremenilnem glukoznem tolerančnem testu (OGTT) večja od 11,1 mmol/l. Do povišanih vrednosti lahko pride bodisi ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, bodisi ker se telesne celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo ustrezno. K razvoju bolezni do določene mere prispeva genetika, pomembno vlogo pa igrajo tudi dejavniki modernega življenjskega sloga, kot so nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, stres in dolgotrajno sedenje.
Poznamo več tipov sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki se v večini primerov pojavi v odrasli dobi, ko pride do sočasne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva. Sladkorna bolezen tipa 1 je manj pogosta, avtoimuna in pogosto tudi dedna. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih, ko pride do naglega propada celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. V zadnjih letih je zaznati tudi občuten porast nosečniške sladkorne bolezni, do katere pride zaradi hormonskih sprememb in običajno poteka brez bolezenskih znakov, a je lahko škodljiva tako za nosečnico kot tudi za otroka.
Kdaj je nujno preveriti raven sladkorja v krvi?
Na možnost povišane ravni sladkorja v krvi najbolj nazorno nakazujejo povečana lakota in žeja, pogostejše uriniranje, nenadna izguba teže, utrujenost, motnje vida in počasno celjenje ran. Posebej previdni morajo biti tudi starejši, tisti s povečanim krvnim tlakom, povečano telesno težo, stresno službo, zgodovino sladkorne bolezni v družini ter ženske, ki so imele nosečniško sladkorno. Simptomi pri diabetesu tipa 1 se lahko razvijejo hitro (v nekaj tednih ali mesecih), pri sladkorni bolezni tipa 2 pa lahko mine tudi več let, preden bolniku potrdijo diagnozo, zato je redno merjenje krvnega sladkorja izjemnega pomena.
Po diagnosticirani sladkorni bolezni tipa 1 je treba takoj pričeti zdravljenje z inzulinom, ki traja celo življenje. Sladkorno bolezen tipa 2 pa je v začetnih fazah mogoče obvladovati že z bolj zdravo ter uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnostjo, izogibanjem stresnim situacijam in hujšanjem v primeru čezmerne telesne teže. Prav zato je izjemno pomembno, da je sladkorna bolezen odkrita čim bolj zgodaj, saj jo je mogoče precej dolgo obvladovati brez zdravil in injekcij.
Redno merjenje krvnega sladkorja je ključnega pomena za obvladanje bolezni
Ne glede na tip sladkorne bolezni je treba že od prvega rahlega povišanja ravni sladkorja v krvi redno spremljati vrednosti. Pri tem lahko uporabite klasičen merilec krvnega sladkorja, pri katerem se je treba zbosti, saj je za meritev potrebna kapljica krvi. A glede na to, da lahko raven sladkorja čez dan precej niha, kar pomeni precej vbodov in krvi, je bolje staviti na sistem kontinuiranih meritev s pomočjo senzorja s tankim in upogljivim filamentom, ki vsako minuto izmeri raven glukoze v medcelični tekočini in si ga bolnik vstavi plitko pod kožo na zadnji strani nadlahti.
Največkrat priporočen tovrstni sistem za merjenje sladkorja na daljavo je FreeStyle Libre, saj ga je izbralo že več kot 5 milijonov uporabnikov. V osnovni različici poleg senzorja vsebuje še ročni čitalnik, s katerim se odčita vrednosti sladkorja v krvi. Izpopolnjena različica Free Style Libre 2 pa omogoča samodejno odčitavanje sladkorja v krvi brez skeniranja. To pomeni, da ni več treba skenirati senzorja, ampak se rezultati meritev samodejno pokažejo v aplikaciji. Tako bolniki z odčitavanjem sladkorja vsako minuto prejmejo petkrat več rezultatov meritev, predvsem pa je samodejno odčitavanje bolj enostavno in udobno.
Sistem za nadzor glukoze FreeStyle Libre 2 za bolnike predstavlja zelo preprost način za spremljanje krvnega sladkorja, saj skrbi za neboleče in nemoteno merjenje sladkorja vsak trenutek v dnevu. Aplikacija vsebuje še digitalno orodje Libre LinkUp, ki omogoča, da svoje podatke o glukozi delite s prijatelji, družinskimi člani in skrbniki, ki lahko ob previsokih ali prenizkih vrednosti hitro priskočijo na pomoč. Zelo uporaben je tudi LibreView, sistem za obvladovanje sladkorne bolezni v oblaku, ki podatke pošilja zdravstveni ekipi, s čimer lahko podatke in analize bolnik deli tudi s svojim zdravnikom ali diabetologom.
Povišan sladkor v krvi ni tako nedolžen, kot se morda zdi
Sladkorno bolezen je treba že od najzgodnejše faze jemati skrajno resno in redno meriti raven sladkorja v krvi, saj lahko dolgoročno povišan krvni sladkor in pretirana nihanja neugodno vplivajo na srčno-žilni sistem: občutno se poveča tveganje za srčno in možgansko kap ter srčno popuščanje. Prav tako je sladkorna bolezen med vodilnimi vzroki slepote, ledvične odpovedi, okvar živčevja, amputacij na spodnjih okončinah, sladkorni bolniki pa pogosteje obolevajo tudi za demenco, depresijo, okužbami, boleznimi obzobnih tkiv in jetrno okvaro. Poleg tega lahko pravočasno ukrepanje in ustrezno zdravljenje izrazito podaljšata ne le kakovost življenja, temveč tudi življenje obolelega.
Sponzorirana vsebina
ADC-85239 v 1.0 Ohišje senzorja, FreeStyle, Libre in sorodne blagovne znamke so znamke podjetja Abbott.
