Dr. David Kallmes je zadnjih 15 let pri poškodbah vretenc pacientom pomagal s posebno tehniko, imenovano vertebroplastika, kjer so pacientom v poškodovana vretenca injicirali posebno obliko medicinskega cementa in po posegu so močne bolečine izginile A zanimivo je bilo, da se je pri nekaterih ljudeh pokazalo izboljšanje tudi, ko je operacija šla močno narobe. Vsi smo že slišali za grozljive posege, kjer so pacientom amputirali napačno nogo, podobno pa se je zgodilo tudi pri vertebroplastiki, kjer se je občasno zgodilo, da so napačno vretence napolnili s cementom. Kljub temu je poseg deloval.

Prav zato se je dr. Kallmes odločil, da naredi nekaj izjemno nenavadnega – nekaj, kar bi si upalo le malo zdravnikov, a hkrati nekaj, čemur se dober znanstvenik ne more odpovedati: odločil se je, da opravi eksperiment, kjer bi opazoval ali je vertebroplastika kaj bolj učinkovita kot placebo. Zasnoval je klinično testiranje, kjer so nekateri pacienti prestali običajno vertebroplastiko, druga skupina pa placebo operacijo. Da bi bili učinki pristni, so morali tudi pri pacientih, ki so prejeli placebo operacijo, odigrati operacijo in jih tako prepričati, da so poseg v resnici prestali. Pomembno pa je torej bilo, da vseh 130 pacientov v njegovem testiranju ni vedelo, ali bodo prejeli pravo operacijo ali placebo.

Vse paciente so na njihovo 'operacijo' pripravili na enak način. Prepeljali so jih v operacijsko sobo, jim dali lokalno anestezijo, računalnik pa je naključno odločil, kdo bo prejel operacijo in kdo placebo. Ali bodo izvedli pravi poseg ali navideznega, do zadnjega trenutka niso vedeli niti zdravniki. ''V obeh primerih smo odprli cement, ki ima močen vonj po odstranjevalcu laka, da bi resnično simulirali poseg, ki naj bi ga opravili,'' je v dokumentarnem filmu BBC Horizont pojasnil dr. Kallmes. Polovica pacientov je prejela pravi poseg, druga polovica igranega. ''Če so prejeli placebo, smo sledili v naprej pripravljenem scenariju. Pritisnili smo na pacientov hrbet in rekel sem: ''Dobro gospa, cement gre zdaj notri, vse bo v redu, poseg gre po planu, še nekaj minut in smo zaključili.'' Čeprav se zdi nenavadno, pa je poseg deloval pri obeh.

Pacientka šokirana nad rezultati placebo operacije

Bonnie Anderson je bila ena izmed pacientk v testiranju in ni mogla verjeti, da ji je zaigrana operacija prinesla olajšanje in zmanjšala bolečine. Po tem, ko ji je spodrsnilo v kuhinji, si je zlomila vretence in bila v hudih bolečinah, zaradi katerih se je težko premikala. ''Nisem se mogla vzravnati, morala sem se nečesa oprijeti. Bolečina je bila izjemno, izjemno močna,'' je pojasnila. Še več, Bonnie je pred letom dni, ko je imela počeno drugo vretence, prestala pravo vertebroplastiko in tako natančno vedela, kaj lahko od posega pričakuje.

Kljub vsemu pa je Bonnie doživela neverjetne učinke placebo operacije, saj so po njej bolečine povsem pošle. ''Teden dni po operaciji, sem znova igrala golf, sicer nekoliko zadržano, a lahko sem igrala skoraj vsak dan,'' je pojasnila. 76-letnica v resnici ni opazila nikakršne razlike med prvim posegom, kjer so ji opravili pravo operacijo in drugim, kjer je šlo za placebo operacijo. Rezultati so bili enaki.

Ni pa bila edina, pri kateri so bili navidezni posegi učinkoviti. ''Nobene pomembne statistične razlike v stopnji zmanjšanja bolečine ni bilo med pacienti, ki so prestali vertebroplastiko in placebo skupino,'' je podatke svojega kliničnega testiranja združil dr. David Kallmes. ''Še bolj pomembno pa je to, da ni bilo nobene statistično pomembne razlike v izboljšanju funkcije hrbtenice med pacienti, ki so prestali poseg in med tistimi, ki ga niso.'' Seveda pa to ne pomeni, da je namišljena operacija ozdravila ljudi z zlomljenimi vretenci. Zdravniki predvidevajo, da je delovala, kar je paciente ozdravila bolečine dovolj dolgo, da se je lahko kost naravno ozdravila.

Operacija še vedno bolje kot nič

Kljub vsemu pa so rezultati študije šokirali zdravniško skupnost – konec koncev so zdravniki po svetu opravili vertebroplastiko na milijone različnim pacientov. Sočasno, ko je dr. Kallmes opravljal svojo študijo v ZDA, je drugi znanstvenik opravljal podobno študijo v Avstraliji. Tudi v tem primeru se je pokazalo, da vertebroplastika ni bila bolj učinkovita od placeba.

Čeprav običajno velja, da v primerih, ko poseg sam po sebi ni bolj učinkovit od placeba, poseg ne deluje, saj konec koncev ni boljši od navidezne operacije. A v tem primeru v resnici ni tako. Pacienti, ki so prestali poseg ali navidezno operacijo, so občutili močno olajšanje simptomov takoj po posegu. ''Drastično zmanjšanje bolečine v 24-ih urah, kaže, da ima poseg takojšen učinek. Objavili smo tudi študijo, ki je pokazala rezultate po treh dneh in opazno je močno zmanjšanje simptomov. Do tega pa ne bi prišlo, če bi paciente pustili, da se naravno zdravijo.''

Dejstvo je torej še vedno, da je poseg bolj učinkovit, kot če ne bi opravili. Hkrati pa je neetično, da bi na pacientih izven študije opravljali placebo operacije, saj je nemoralno pacientu lagati, da je prestal poseg, čeprav ga v resnici ni. Tako je vertebroplastika še vedno učinkovit poseg pri zlomljenih vretencih. ''Tem pacientom kaj več od tega ne moremo ponuditi,'' priznava dr. Kallmes in dodaja, da kljub svojim dognanjem tako poseg pri pacientih še vedno opravlja.

Zanimivo pa je tudi to, da vertebroplastika ni edini poseg, ki se je izkazal za nič kaj bolj učinkovitega kot placebo. Zanesljiva zadnja finska študija je odkrila, da eden najpogosteje opravljenih ortopedskih operacij – artroskopija kolena, kjer pacientu odstranijo strgani del meniskusa – ni nič kaj bolj učinkovita kot navidezna operacija.

Čeprav je to izjemno presenetljivo, pa vsekakor študije ne namigujejo na to, da so operacije na splošno posledica placebo efekta. Nihče namreč ne bi upal trditi, da bi lahko z navidezno operacijo lahko na primer odstranili tumor. Se pa tako zdravniki kot znanstveniki vse bolj zavedajo moči placebo učinka – še posebej pri operacijah, kjer so upanja in pričakovanja ljudi o dramatičnem okrevanju najvišja.

Dejstvo je tudi, da o delovanju placebo učinka še vedno vemo premalo. Zakaj se nekateri ljudje nanj odzovejo tako dobro, drugi ne? Ali pri tem igrajo pomembno vlogo tudi naši geni? Kakšni so natančni mehanizmi, ki so vzrok za delovanje placeba?

Je pa študija pokazala, da placebo ni le orodje statistike, s katerim lahko razvijamo nova zdravila in zdravljenja, a da je potrebno njegov učinek bolje preiskati. Bolj, kot ga bomo razumeli, večje možnosti imamo, da bomo v prihodnosti lahko bolj učinkovito izkoristili sposobnosti samozdravljenja našega telesa.